Predsedniki Avstrije, Hrvaške in Slovenije Alexander Van der Bellen, Kolinda Grabar-Kitarović in Borut Pahor se bodo danes dobili v Šibeniku na rednem letnem srečanju trilaterale. Gre za šesto tovrstno tristransko srečanje, ki je namenjeno krepitvi odnosov in sodelovanja med državami v ožjem regionalnem formatu.
TRIJE PREDSEDNIKI V ŠIBENIKU: Na tnalu odnosi Slovenije s Hrvaško in Avstrijo
Svet
Osrednja tema tokratnega srečanja trilaterale Avstrija-Hrvaška-Slovenija bo prihodnost Evropske unije, predvsem v luči nedavnih volitev v Evropski parlament, so sporočili iz urada slovenskega predsednika.
Predsedniki Pahor, Van der Bellen in Grabar-Kitarovićeva bodo posebno mesto namenili krepitvi prijateljskih odnosov med sosednjimi državami, posvetili se bodo tudi razmeram v jugovzhodni Evropi. V tem okviru bodo razpravljali o evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana in migracijah.
Glede na to, da so na lanskem srečanju v Goriških Brdih obravnavali prednostne naloge avstrijskega predsedovanja Svetu EU, je možno pričakovati, da bodo spregovorili tudi o prednostnih nalogah hrvaškega predsedovanja Svetu EU, ki se začne 1. januarja 2020.
Predsedniki se verjetno ne bodo mogli izogniti niti bilateralnim vprašanjem. Politični odnosi med Ljubljano in Zagrebom so na eni najnižjih ravni zaradi spora o meji ter različnih pogledov na arbitražni postopek in razsodbo iz junija 2017.
Slovenija vztraja, da je arbitražno razsodbo treba uresničiti, ker je z njo spor o meji dokončno rešen. Hrvaška ni spremenila stališča, da je treba nadaljevati pogovore o meji, potem ko je - po mnenju Zagreba - Slovenija s prisluškovalno afero kompromitirala arbitražni postopek.
Slovenija toži Hrvaško na Sodišču EU v Luksemburgu zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Odločitev sodišča o dopustnosti tožbe je pričakovati v začetku prihodnjega leta.
Pahor in Grabar-Kitarovićeva sta se v preteklem letu dni nekajkrat neformalno sestala in ob tem izpostavljala, da je kljub dvostranskim sporom pomembno ohraniti medsebojne dobrososedske odnose in politični dialog na najvišji ravni. Premikov proti prvemu uradnem srečanju premierjev Slovenije in Hrvaške Marjana Šarca in Andreja Plenkovića pa ni zaznati.
Tudi v slovensko-avstrijskih odnosih je zaznati nekaj disonantnih tonov. Slovenski predsednik, ki je bil junija na uradnem obisku na Dunaju, ne vidi upravičenih razlogov, da bi Avstrija v boju proti migracijam nadzirala mejo s Slovenijo. Avstrija, ki se je pred leti odpovedala jedrski energiji, tudi ni naklonjena morebitni gradnji drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem.
Letošnje tristransko srečanje predsednikov treh držav, ki ga gosti Hrvaška, je bilo napovedano za maj, a je bilo preloženo zaradi obveznosti avstrijskega predsednika po izbruhu korupcijske afere Ibiza, v kateri je glavno vlogo odigral takratni avstrijski podkancler in vodja skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache.
Prva trilaterala predsednikov je bila sicer marca 2014 na Dunaju, ko se je Pahor pogovarjal s nekdanjima kolegoma iz Avstrije in Hrvaške Heinzem Fischerjem in Ivom Josipovićem.
Treba jim je reči odločen NE pri vstopu v Shengen ,dokler ne rešimo spora okoli meje.