"Žal Slovenija na področju mednarodnega prava nima pravih strokovnjakov, zato vedno plačujemo hude kazni. Zadnja kazen pa je praktična izguba Piranskega zaliva," navaja Jelinčič Plemeniti. "Hrvati in Italijani so se potihoma dogovorili, da bodo slovensko morje, ki je v veliki meri že skoraj v hrvaški lasti, razdelili do te mere, da Slovenija sploh ne bo imela izhoda na odprto morje. Kot nestalna članica OZN bi lahko preko Žbogarja odprli to vprašanje, vendar Žbogar niti ni razumel, za kaj gre, niti se mu verjetno ni dalo, da bi to zadevo sprožil. Upam, da ni še kaj hujšega v ozadju."

Jelinčič meni, da bi morala Slovenija odstopiti od arbitražne razsodbe, tako kot je to storila Hrvaška, in izkoristiti določbe sporazuma Kosor–Pahor, ki omogočajo ponovno urejanje meje na podlagi zgodovinskih dejstev in mednarodnega prava. "Slovenija lahko navkljub vsemu še vedno doseže svoje cilje, mora pa najprej odstopiti od arbitražne razsodbe, od katere je Hrvaška že odstopila. Sporazum Kosor–Pahor namreč v četrtem in petem členu daje možnost oziroma zahtevo, da se mejno vprašanje uredi na osnovi zgodovinskih dejstev in mednarodnih predpisov. To pa pomeni, da Hrvaška nima pravice in ne more zahtevati Piranskega zaliva, pa ne samo to. Gre za vprašanje celotne Istre, ki je bila v okviru Avstro-Ogrske monarhije kot slovenska dežela samostojna državna enota." 

Kot še dodaja, se je tega ob pogajanjih zavedal tudi ugledni hrvaški mednarodnopravni strokovnjak Davorin Rudolf. "Ob podpisu sporazuma Kosor–Pahor je največji hrvaški mednarodnopravni strokovnjak Davorin Rudolf, po očetu sicer Slovenec, izjavil: "Kosorjeva nikakor ne sme podpisati tega sporazuma, kajti to pomeni izgubo vsega, kar bi Hrvaška lahko zahtevala. Kosorjeva je navkljub temu to podpisala, Rudolf je praktično znorel, naši pa niso razumeli, kaj to sploh je. Dejstvo je, da tega sporazuma ni pisal Pahor, ki teh zadev niti ne razume, ampak so mu jih pravzaprav "podtaknili" oziroma pripravili Američani, ki so mislili, da bomo Slovenci bolj pametni, pa smo se pokazali kot navadna teleta in iz tega nismo naredili tistega, kar bi lahko."

Kot dodatno škodo navaja izjave slovenskih pravnih strokovnjakov, ki so Slovenijo označevali za "morsko prikrajšano državo", ki nima izhoda na odprto morje, kar naj bi Hrvaška učinkovito izkoristila. "Hrvati so na to zadevo poskočili, jo uporabili, implementirali in evo, zdaj imamo, kar imamo."

V širšem geopolitičnem kontekstu Jelinčič ocenjuje, da aktualna situacija Sloveniji odpira novo priložnost za uveljavljanje lastnih interesov. Kot možne adute omenja osebne in politične povezave z ZDA ter strateški dialog z Rusijo, ob tem pa ostro kritizira slovensko politično in pravno elito zaradi neznanja, pomanjkanja patriotizma in ponavljajočih se mednarodnih porazov. "Kot vidimo, smo zdaj soočeni z neko novo  realnostjo. Ravno to je za Slovenijo priložnost, da uporabi adute, ki jih imamo. Prvi adut je Melania Trump, vendar naši tega nočejo uporabiti, ker ne razumejo in ker jim je za Slovenijo malo mar. Drugi adut bi moral biti ta, da bi se začeli pogovarjati z Rusko federacijo. Vedeti je namreč treba, da Ukrajine čez leto in pol ne bo več. Rusi bodo najmočnejši faktor v mednarodni politiki in že zdaj sodelujejo z Ameriko in delajo v svojem interesu. Za Ruse je pomembno, da je Slovenija kot najbolj zahodna slovanska država vsaj do neke mere povezana z njimi," meni Jelinčič.

Prepričan je, da je edina realna rešitev ponoven začetek celotnega mejnega postopka na podlagi zgodovinskih državnih meja in mednarodnih sporazumov, saj obstoječa arbitražna razsodba po njegovem mnenju Sloveniji povzroča dolgoročno škodo. "Rešitev je možna. Prvo, kar je potrebno, je, da začnemo vse postopke znova. Dejstvo je, da Hrvati arbitražne razsodbe ne priznavajo, mi pa lahko akceptiramo njihovo nepriznavanje in se priključimo nepriznavanju tega akta in s tem začnemo znova ves postopek določanja meje. Namreč, kaj je tukaj zadaj? Hrvati še vedno posegajo po slovenskem ozemlju in nikoli niso pozabili Tuđmanovega gesla: "Hrvaška meja je na Karavankah." Tega Hrvati ne pozabljajo, naši pa tega niti ne razumejo. Ne razumejo, da se mednarodna politika dela na drugačen način, predvsem pa, da morajo biti tisti, ki zastopajo državo, ljudje, ki imajo radi svojo domovino in ki niso izdajalci, kar se je zgodilo v slovenskem primeru." 

Jasen je tudi glede poteka meje. "Za mejo je Kučan rekel: "Ja, meja gre čez Trdinov vrh." Ni res! Deželna meja med deželo Kranjsko in Ogrsko, ker Hrvaške takrat še ni bilo, je precej nižje od Trdinovega vrha. Res pa je, da je šla meja Vojne Krajine čez Trdinov vrh, ampak vojaške meje, ki jih rišejo vojaški strategi, nimajo nič z državnimi mejami, ki jih določajo mednarodni sporazumi. Ta meja med deželo Kranjsko in Ogrsko je bila definirana in ponovno potrjena večkrat, vse do leta 1918, ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske monarhije, in tudi po tem te meje nikoli niso bile anulirane. Samo naši bedaki ne vedo ničesar. Edino drug drugemu pišejo slavospeve, znanja imajo pa hudičevo malo, kar je pa najhuje, nimajo patriotizma."