Kot pojasnjujejo v društvu, so se za takšno zahtevo odločili zaradi resnosti in javno dokumentiranih dejstev, ki kažejo na hudo ogroženo dobrobit živali, ter zato, ker krajevno pristojna inšpekcija kljub večletnim prijavam doslej ni ugotovila nepravilnosti v delovanju zavetišča. Po njihovih navedbah sistem pogodbenih zavetišč brez učinkovitega nadzora že leta povzroča trpljenje živali, primer As-Eko pa je znova razkril pretresljive prizore, ki jih po njihovem mnenju ni mogoče opravičiti z nobenimi pojasnili. Ob tem poudarjajo, da je vsaka shirana ali poškodovana žival v zavetišču, financiranem z javnim denarjem, jasen dokaz zanemarjanja in institucionalnega spodrsljaja, piše Dnevnik.hr.

V začetku januarja so mediji objavili fotografije in videoposnetke, ki razkrivajo dejansko stanje psov v zavetišču As-Eko. Na posnetkih so vidni psi z močno izraženimi rebri, kolki in hrbtenico, tako podhranjeni, da se jim kosti jasno vidijo skozi kožo. Med njimi so tudi skrajno izčrpane živali brez mišične mase, z udrtim trebuhom in brez energije. Pri nekaterih psih so opazne odprte rane, praske in neoskrbljene poškodbe, v posameznih boksih pa tudi sledi sveže krvi.

Po navedbah prič so hude poškodbe posledica neustrezne namestitve in skupnega hranjenja več psov v istih boksih, kjer močnejši pojedo vso hrano, šibkejši in bolj plašni pa ostanejo brez nje. Iz zadarskega zavetišča, ki je prevzelo 34 psov iz As-Eka, so sporočili, da so psi šele po premestitvi začeli pridobivati na teži in okrevati.

Predstavnica društva Prijatelji životinja Snježana Klopotan Kačavenda opozarja, da zavetišče As-Eko prijavljajo že več let, vendar se razmere kljub temu ne izboljšujejo. Sprašuje se, ali bodo pristojni organi tudi tokrat spregledali stanje dolgotrajno podhranjenih psov ter tistih, ki so iz prenatrpanih boksov prišli s hudimi poškodbami, med drugim tudi z izgubo očesa. Ob tem dodaja, da direktor As-Eka zmanjšuje resnost ugotovljenih kršitev z navedbo, da naj bi bilo v zavetišču "le štiri do pet" podhranjenih psov. Poudarja pa, da mora podjetje, ki opravlja dejavnost zavetišča, zagotoviti ustrezno oskrbo za vsako posamezno žival, ter da je po njenem mnenju že en sam shirani in poškodovani pes jasen dokaz kršitve zakona.

Ob tem izpostavlja tudi odgovornost mest in občin, ki imajo z As-Ekom sklenjene pogodbe. Poudarja, da so imele enote lokalne samouprave že od sprejema Zakona o zaščiti živali leta 2006 dovolj časa, da izpolnijo svojo zakonsko obveznost in zgradijo lastna zavetišča, namesto da financirajo zasebna. Po njenih navedbah As-Eko za številna mesta in občine iz več županij opravlja dejavnost oskrbe zapuščenih živali, samo od Šibenika in Splita pa letno prejme več kot 100.000 evrov. Sprašuje se, kako je mogoče, da so v zavetišču, ki se financira z javnimi sredstvi, prisotni shirani, poškodovani in nezdravljeni psi, ter dodaja, da so po njenem mnenju mesta in občine sokrivci, ker porabljajo proračunski denar, ne da bi ustrezno nadzorovali njegovo porabo ali ga vlagali v gradnjo lastnih zavetišč.

Po mnenju društva aktualni dogodki jasno kažejo na dolgotrajno in ponavljajoče se zanemarjanje. Že leta 2020 je Mreža za zaščito živali opozorila na pretresljive podatke iz istega zavetišča, saj je po uradnih ugotovitvah veterinarske inšpekcije v obdobju 16 mesecev poginilo kar 21,37 odstotka psov, kar pomeni vsak peti pes v zavetišču. V istem obdobju je bila umrljivost v drugih hrvaških zavetiščih bistveno nižja.

Kljub tem podatkom, večletnim prijavam, opozorilom o preobremenjenosti zavetišča in nesorazmerju med številom pogodb in dejanskimi zmogljivostmi, se po navedbah društva način dela ni spremenil, posledice pa so znova vidne danes.

Prijatelji životinja menijo, da je skrajni čas, da Šibenik in druga mesta, ki sodelujejo z As-Ekom, ustanovijo lastna mestna zavetišča. Ta bi morala biti pod javnim nadzorom, vključevati lokalno skupnost, prostovoljce in društva ter zagotavljati transparentno porabo javnega denarja in dejansko zaščito živali. Le na ta način je po njihovem mnenju mogoče prekiniti večletni vzorec ignoriranja težav in zagotoviti, da zapuščene živali prenehajo plačevati ceno neodgovornega sistema.