Nafta je povzročila veliko revolucijo in napredek tudi na področju gradnje cest. Uporabi bitumnov je sledil razvoj asfaltnih vozišč, med katerimi so bila prva iz špricanih asfaltov. Taka vozišča so sicer zdržala le manjše obremenitve in so imela kratko življenjsko dobo, a so pomembno vplivala na kasnejši razvoj. Tudi v CPK se je z uvedbo asfaltnih zmesi in s pridobitvijo strojev za polaganje asfalta modernizacija cest zelo pospešila.
NAFTA POVZROČILA REVOLUCIJO IN NAPREDEK V GRADNJI CEST: Si predstavljate, da bi se danes vozili po makadamu?
Koper
Začetki prvega asfalta v svetu segajo v leto 1870, ko so ugotovili, da asfalt omogoča kakovostno, enostavno in hitro gradnjo cest, zato se je tak način urejanja vozišč ohranil do danes. Zgodovina razvoja Asfaltne baze CPK v Senožečah ni tako dolga, njeno zgodovino pa je podrobno opisal Valter Šarko, vodja enote Asfaltna baza.
Preskok s 40 na 120 ton asfaltne mase na uro
Takratno Cestno podjetje Koper je prvo asfaltno bazo v Senožečah proizvajalca Teltomat postavilo leta 1966, z zmogljivostjo 40 ton proizvedene asfaltne zmesi na uro. Postrojenje takrat še ni imelo odpraševalne naprave, zato je bila okolica vsa bela od prahu. Doziranje vhodnih materialov in dodajanje kamene moke je potekalo ročno.
Okrog leta 1967 so zgradili hangar, ki je bil leta 1999 obnovljen in stoji še danes. Hangar je na začetku služil za deponiranje asfaltne mase, ki so jo potem nalagali na tovornjake in odvažali na gradbišča. Danes pa služi za deponiranje vhodnih eruptivnih materialov, v njem pa je tudi laboratorij, kjer potekajo sejalne analize materialov.
Tri posodobitve
V letu 1969 so asfaltno bazo prvič obnovili in postavili asfaltno bazo italijanskega proizvajalca SIM iz Verone. To je bilo modernejše in bolj zmogljivo postrojenje, pa tudi okolju prijaznejše, saj je že imelo odpraševalno napravo. Na uro je lahko proizvedla od 100 do 120 ton asfaltne mase, zaradi bolj natančnega doziranja materialov pa je bila boljša tudi kakovost asfalta.
Leta 1980 je pogorel poslovni objekt, ki so ga na novo zgradili 1988, v vmesnem času pa so zaposleni na asfaltni bazi delali v bivalnem kontejnerju. V bližnjem potoku so se oskrbeli z vodo, kjer je še sedaj vidna pregrada, ki je služila kot zajetje vode.
Naslednja posodobitev asfaltne baze, že tretja po vrsti, je potekala v letu 1991. V obsežni prenovi so od prejšnjega postrojenja ostali samo silosi gotove mase. Nova asfaltna baza je bila kopija priznanega nemškega proizvajalca asfaltne tehnike WIBAU. Ker je bila oprema že rabljena, so jo v Krškem popolnoma obnovili in tako pripeljali na novo lokacijo v Senožeče. Potrebnih je bilo veliko predelav, ki pa se niso obnesle in so zaposlenim pri proizvodnji povzročale nemalo zastojev.
Prva, popolnoma avtomatizirana baza
Leta 2006 je CPK nadomestil staro asfaltno bazo z novo, nemškega proizvajalca Benninghoven, ki je naznanila novo dobo. To je bila prava vrhunska tehnologija in prva baza, ki je popolnoma avtomatizirana. Na uro lahko proizvede 160 ton asfaltnih zmesi, nekaterih vrst zmesi celo do 180 ton na uro. To so asfaltne zmesi vrhunske kakovosti, ki so obstojne in omogočajo velike obremenitve.
Vseh 60 let je tako CPK sledil trendom in novostim na področju proizvodnje in vgrajevanja asfaltnih zmesi. V sodobnih laboratorijih redno izvajajo kontrolo asfaltnih mešanic ter kontrolo njihovega vgrajevanja na gradbiščih, za kar so pridobili tudi ustrezne certifikate.
Za svoje delovanje pa so pridobili standarda kakovosti ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004. Z jasno zastavljeno razvojno strategijo – utrditi položaj med najvplivnejšimi družbami na področju gradnje in vzdrževanja cest ter drugih objektov na območju Slovenije in sosednjih držav – pa še naprej stopajo po poti napredka in novih dosežkov.