Kdaj se ti je porodila ideja za to akcijo?

V svetu na Kanalu A sem večinoma pokrival socialne zgodbe. Ko sem pa povsem slučajno naletel na družino Asta iz Koštabone, ki mi je povedala svojo zgodbo, da gradi šolo za svojim domom, sem si rekel, da pa to ni samo za en prispevek. Moral sem jim pomagati na drugačen, večji način. Povsem slučajno sem povezal dejstvo, da veliko mojih sodelavcev preteče maraton in družino Asta. Rekel sem si: Pa saj mi lahko pretečemo Slovenijo. In se je začelo.

Kdaj ste jo izvedli prvič?

Prvič smo tekli oktobra 2011. Iz Pirana do Koštabone in pretekli 342 km.

Kako je rasla skozi leta?

Akcija je rastla in še vedno raste izključno samo zaradi enega dejstva. Ljudem dosledno kažemo, kam gre vsak njihov cent, ki ga darujejo. To se mi zdi najbolj pomembno. Če ti ljudje zaupajo, prav oni naredijo akcijo uspešno. Letošnja akcija presega vsa naša pričakovanja. Hvala gledalcem. 

Je bilo težko prepričati sodelavce, da lotite nečesa takega?

Ne. Moji sodelavci so super ljudje prav tako norih zamisli, tako da so bili takoj za. Ni bilo prepričevanja. 

Je to tudi sporočilo, da lahko vsi nekaj naredimo, v končni fazi tudi mediji? Da ne le opozarjamo in pozivamo?

Definitivno. Družbena odgovornost medijev ni le samo opozarjanje. Temveč tudi dajanje zgledov. Če gledalcem pokažeš, kako zelo se trudiš in kaj vse si pripravljen storiti za boljši jutri, ti bodo stali ob strani.

Kaj pričakuješ od letošnje akcije, za koga se zbira denar, za koga se je v preteklih letih?

Od letošnje akcije pričakujem samo to, da bomo lahko pomagali čim več ljudem v stiski in da bodo ljudje kot prejšnja leta uvideli, da gre vsak njihov cent v prave roke. Letos zbiramo za socialno ogrožene družine z majhnimi otroki. In sicer tako, da jim bomo poskušali plačevati položnice (elektrika, voda, gretje), tiste položnice, ki se jim ne moremo izogniti za obdobje enega leta. Prvi mali koraki so bili, kot rečeno, za gradnjo prvega celostnega centra za otroke z Downovim sindromom. Lani smo tekli za otroke z avtizmom, in sicer, da bi jim lahko omogočili posebne drage terapije, ki jim dokazano pomagajo.

Kaj te veseli v življenju, s čim se še ukvarjaš?

Sem Primorec, iz Ankarana, zame najlepšega kraja v Sloveniji. Sicer ga večinoma časa pogrešam, ker imam v Ljubljani veliko dela. Življenje je zame ena nora vožnja, v kateri mi ni bilo še niti za sekundo dolgčas. Zame je pomembno, da se lahko izražam. Risanje, fotografiranje, potovanja me izpopolnjujejo. Tako bom rekel. Sem fant z velikansko željo, da se vsak dan nauči kaj novega. Sem poln vprašanj in posledično z vedno več odgovori.