Srednjenapetostno omrežje, ki prenaša električno energijo do transformatorjev v naseljih, in ki ga ima Elektro Primorska približno 2600 kilometrov, naj bi imelo varovalni pas v širini okoli deset metrov, je pojasnil Carl. Ob tem pa je opozoril, da so bili ti varovalni pasovi uzakonjeni šele pred nekaj leti. Trenutno to področje urejata energetski zakon ter leta 2010 sprejet pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.

Večina vodov Elektra Primorska, okoli 80 odstotkov, poteka nad zemljo. Takšna gradnja je namreč cenejša, res pa tudi bolj podvržena vremenskim vplivom (vetru, udarom strel, snegu, žledu), je pojasnil Carl. "V zadnjih 30 letih smo nadomestitev nadzemnega omrežja s podzemnim naredili v mestih, saj je tam gostota večja, pa še območje smo sprostili," je dejavnosti elektro podjetja, usmerjene k podzemeljski kablitvi omrežja strnil Carl.

"Do izklopa voda pa ne pride le v primeru zrušitve drevesa na vod. Mrk na 20 ali več kilometrov dolgem vodu se zgodi tudi ob stiku voda in drevesnih vej, zato redno čistimo koridorje, saj bi se sicer kar naprej soočali z izpadi," je še pojasnil Carl. Priznal pa je, da se pri čiščenju tras daljnovodov soočajo s težavami, predvsem negodovanjem lastnikov gozdov, ki podizvajalcem oporekajo sečnjo.

Med glavnimi razlogi, da večina omrežja ostaja nad zemljo, so finance. Višja kot je napetost omrežja, višja je tudi razlika med postavitvijo cenejšega nadzemnega in dražjega podzemnega. "Pri 110-kilovoltnih omrežjih je gradnja tega pod zemljo stroškovno dopustna le v izrednih razmerah. Že pri srednjenapetostnem 20-kilovoltnem omrežju je razlika v ceni od 150 do 300 odstotkov," je pojasnil Carl. Kot je še dodal, hribovita območja zaradi plazenja in stroškovne neupravičenosti niso primerna za kabljenje pod zemljo.