Skupni projekt Stanovanjskega sklada in Doma upokojencev Nova Gorica (DUNG) je mesto dobil na Erjavčevi ulici 39, tik pred nekdanjim mejnim prehodom z Italijo. Gre za dvoetažno stavbo, v pritličju bo mesto dobila Hiša dobre volje, ki trenutno gostuje v domu upokojencev, v nadstropju pa bo zaživela stanovanjska skupnost za starejše, ki so še zmožni samostojnega življenja.

Hiša dobre volje je program novogoriškega doma upokojencev, ki v urah odprtja celostno poskrbi za starostnike, vsakodnevno je poskrbljeno za nego, tople obroke, telovadbo, animacijo, ustvarjalne delavnice in vse tisto, kar je potrebno, da so uporabniki in uporabnice celostno preskrbljeni pod isto streho in se hkrati vsakodnevno vrnejo domov.

Kot je povedala strokovna delavka Tina Krog, bodo imeli na novi lokaciji predvsem več zunanjih površin. "Iz prostorov doma upokojencev se selimo zato, ker rabimo tam prostore, da izboljšamo pogoje za fizioterapijo in hkrati izboljšamo pogoje za Hišo dobre volje, ki najlepše zaživi na dislocirani enoti in to na nekem območju, kjer je možnost obdelave zelenih površin in na Erjavčevi imamo lepo možnost imeti park, kjer bomo lahko hodili na kavo," je povedala.

Stanovanjska skupnost pa bo na Goriškem novost, zato bo upravitelju, Stanovanjskemu skladu, svetoval Peter Prezelj, ki že sedem let skrbi za zasebno gospodinjsko skupnost v Davči. Po njegovih besedah izkušnje kažejo, da se da tudi na starost v skupnosti različnih ljudi sobivati. "Ta način sobivanja omogoča uporabniku precejšnjo mero svobode, skupna so samo kosila, za katere je po dogovoru vsak dan odgovoren drug stanovalec," je pojasnil.

V novogoriški stanovanjski skupnosti bo na 250 kvadratnih metrih lahko bivalo šest oseb, razporejeni bodo v dve manjši garsonjeri in eno večje stanovanje, ki ima štiri bivalne enote s skupnim prostorom za druženje, je povedal direktor Stanovanjskega sklada Peter Jan.

Razpis za prosta mesta so že zaključili, izbrani pa se morajo sedaj odločiti, ali bodo k bivanju v skupnosti res pristopili. Ta oblika bivanja je posebej dobrodošla za ljudi, ki se želijo znebiti skrbi za (preveliko) nepremičnino oz. se izogniti osamljenosti.

Stanovanjski sklad pri tem orje ledino na slovenskem področju, saj je pri tem segel izven svojega običajnega področja delovanja, je povedal Jan, kar pa jih tudi ovira pri sprejemanju kandidatov, podrejati se morajo namreč strogim predpisom o oddaji neprofitnih stanovanj. Tako morajo strogo upoštevati starostno omejitev 65 let, po Janovih besedah pa so problem tudi nepremičnine oz. druga materialna sredstva, pri katerih je cenzus nizek in veliko prijaviteljev ne pride v poštev, ker imajo preveč premoženja.