[gallery id='281']

Ministrstvi za okolje in prostor ter za infrastrukturo in energetiko sta v današnjem skupnem sporočilu za javnost pojasnili, da postopek sprememb državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče ni uveden.

Kot so spomnili, je vlada 28. maja letos sprejela program razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2026–2030. Program na ravni idejnih zasnov opredeljuje možni prostorski in infrastrukturni razvoj pristanišča. "V zvezi z morebitnim novim privezom za tankerje predvideva zgolj izdelavo projektne dokumentacije, ne pa njegove izgradnje," so zapisali.

Prav tako ni bila sprejeta odločitev o vzpostavitvi terminala za utekočinjeni naftni plin, so poudarili na ministrstvih.

Za izdelavo projektne dokumentacije mora Luka Koper kot koncesionar predhodno pridobiti soglasje države kot koncedenta. Morebitna odločitev o izvedbi investicije bo lahko sprejeta šele, če bo na podlagi izdelane dokumentacije in vseh zahtevanih postopkov ugotovljeno, da je investicija ekonomsko, gospodarsko in okoljsko upravičena. Pri presoji bo treba upoštevati tudi vplive na okolje, varnost ter kakovost bivanja lokalnega prebivalstva, so pojasnili.

Kot so navedli, veljavni državni prostorski načrt med drugim določa območje privezov za terminal za tekoče tovore zahodno od drugega pomola. Predvidena ureditev obsega pretakalno ploščad, odbojnike, privezna mesta, dostop za oskrbovalna vozila in vzdrževanje ter povezovalne objekte. Te prostorske ureditve so bile v državni prostorski načrt po navedbah ministrstev vključene že ob njegovem sprejetju leta 2011, ko je bila izvedena tudi celovita presoja vplivov na okolje.

Ministrstvi bosta o vseh morebitnih nadaljnjih postopkih razvoja pristanišča javnost in lokalno skupnost obveščali pregledno in pravočasno ter skladno s pristojnostmi obeh resorjev, so zagotovili. "Ministrstvi obenem obžalujeta, da se v javnosti z medsebojnim povezovanjem prostorskih ureditev iz leta 2011, razvojnega programa iz leta 2026 in investicij, o katerih država ni sprejela nobene odločitve, ustvarja napačen vtis, da sta gradnja novega terminala oziroma pretovor utekočinjenega naftnega plina že načrtovana ali celo potrjena," so še zapisali.

Ankaranski župan Gregor Strmčnik je namreč na torkovi novinarski konferenci navedel, da državni prostorski in okoljski dokumenti predvidevajo podaljšanje drugega pomola Luke Koper proti zahodu, ureditev dodatnih privezov za tankerje in možnost pretovora utekočinjenega naftnega plina v Koprskem zalivu.

Glede na dokumente je po Strmičnikovih besedah drugi pomol možno podaljšati do 500 metrov in urediti tankerske priveze na nadaljnjih 300 do 500 metrov z dvema priveznima mestoma za tankerje do 300 metrov dolžine sredi Koprskega zaliva.

Kot je poudaril, je predvidena tudi tehnologija za pretovor utekočinjenega naftnega plina. V Ankaranu bodo zato ponovno pozvali Koper, Izolo in Piran, naj se opredelijo do načrtov in se pridružijo pobudi za spremembo državnega prostorskega načrta, je napovedal.

Na županove navedbe so se v torek odzvali v Luki Koper, kjer so zapisali, da ne načrtujejo gradnje plinskega terminala ali skladišč za utekočinjen naftni plin in da takšnih načrtov v družbi nikoli niso imeli. "Prav tako smo se do tovrstnih projektov v preteklosti večkrat jasno opredelili in jim nasprotovali, saj niso skladni z veljavnim državnim prostorskim načrtom," so dodali.