Kot izhaja iz objavljenih statističnih podatkov policije o nedovoljenih migracijah, sta bili tudi v prvih osmih mesecih leta 2026 daleč najbolj obremenjeni meja s Hrvaško in novomeška policijska uprava, kjer so obravnavali tri četrtine vseh nedovoljenih prehodov meje (15.125). Koprska uprava je obravnavala 1961, murskosoboška 1087, ljubljanska pa 1026 primerov. Namero podaje prošnje za mednarodno zaščito je do konca avgusta napovedalo 18.738 tujcev, kar je za slabo tretjino več kot v enakem obdobju lani (14.230). Dejansko je bilo vloženih 1196 prošenj, kar je za več kot polovico manj kot v enakem obdobju lanskega leta (2808).

Glede na državljanstvo je bilo v prvih osmih mesecih letos največ nedovoljenih prehodov meje med državljani Bangladeša, in sicer 3668, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani 1840. Sledili so državljani Afganistana z 2677 primeri, Egipta z 2190, Sudana z 1957 in Pakistana z 1809 primeri. Med številčnejšimi so bili še državljani Kitajske z 928, Nepala z 849, Turčije s 789, Maroka s 781 in Indije s 467 primeri.

Najizrazitejši porast je opazen pri državljanih Sudana, saj so jih v enakem obdobju lani obravnavali le 33, letos pa 1957. Skoraj podvojilo se je tudi število državljanov Bangladeša, s 1840 na 3668, in Pakistana, z 941 na 1809. Nasprotno se je občutno zmanjšalo število državljanov Maroka, s 1744 na 781, ter Turčije, s 1063 na 789.

Po policijskih upravah je daleč največ nedovoljenih prehodov obravnavala PU Novo mesto, 15.125, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani 11.664. Sledila je PU Koper s 1961 primeri, lani jih je bilo 1656. PU Murska Sobota jih je letos obravnavala 1087, PU Ljubljana 1026, PU Maribor 341, PU Nova Gorica 332, PU Celje 234 in PU Kranj 58.

Med 18.738 tujci, ki so izrazili namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, je bilo največ državljanov Bangladeša, 3600. Sledili so državljani Afganistana z 2655 namerami, Egipta z 2172, Sudana z 1948 in Pakistana s 1751. Državljani Kitajske so izrazili 854 namer, Nepala 848, Maroka 806, Turčije 780 in Indije 451. V enakem obdobju lani je bilo vseh izraženih namer 14.230.

Tuji varnostni organi so slovenskim policistom v prvih osmih mesecih letos vrnili 182 oseb, lani v enakem obdobju 241. Največ, 129, jih je bilo vrnjenih prek letališč, Avstrija jih je vrnila 22, Italija 20, Hrvaška osem in Madžarska tri.

Slovenski policisti so medtem tujim varnostnim organom vrnili 174 oseb, kar je skoraj dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani, ko so jih vrnili 88. Daleč največ oseb je bilo vrnjenih Hrvaški, in sicer 123, medtem ko jih je bilo lani 38. Avstriji je bilo vrnjenih 11 oseb, Italiji devet in Madžarski tri, prek letališč pa 28.

V prvih osmih mesecih letos je bilo vloženih 1196 prošenj za mednarodno zaščito, v enakem obdobju lani pa 2808. Rešenih je bilo 1197 zadev. Status mednarodne zaščite je bil priznan 81 osebam, medtem ko je bilo lani takšnih 41. Zavrnjenih je bilo 95 prošenj, 504 postopki so bili ustavljeni, 507 prošenj pa je bilo zavrženih. Lani je bilo ustavljenih 1733 postopkov in zavrženih 1113 prošenj.

Na dan 18. septembra je bilo v Sloveniji 873 prosilcev za mednarodno zaščito, še 284 oseb pa je čakalo na podajo prošnje. V azilnem domu je bilo nastanjenih 465 prosilcev, v Logatcu 131, na Kotnikovi ulici v Ljubljani 87 in v Postojni 19. Razseljenih je bilo 122 prosilcev, 49 pa jih je bilo nastanjenih drugje.

Oseb s priznano mednarodno zaščito je bilo na isti dan 1285. Velika večina, 1070, jih je bivala v zasebnih nastanitvah, 173 pa v tujini. V integracijski hiši v Mariboru jih je bilo 27, v zmogljivostih urada za oskrbo in integracijo migrantov devet, v integracijski hiši v Ljubljani tri, po ena oseba pa v azilnem domu in na Kotnikovi ulici v Ljubljani.

Podatki za zadnje desetletje kažejo, da je policija leta 2016 obravnavala 1148 nedovoljenih prehodov meje, leta 2017 1930, leto pozneje 9149, leta 2019 pa 16.099. Leta 2020 jih je bilo 14.592, leta 2021 10.198, leta 2022 pa je število poskočilo na 32.042. Največ jih je bilo leta 2023, ko so jih zabeležili 60.587. Leta 2024 je število upadlo na 46.192, lani pa na 28.200. Letošnjih 20.164 predstavlja podatke zgolj za prvih osem mesecev leta.

Med posameznimi meseci letošnjega leta je bilo največ nedovoljenih prehodov zabeleženih maja, 3322. Avgusta jih je bilo 3043, aprila 2846, julija 2666, junija 2366, marca 2345, februarja 1855 in januarja 1721, še razkrivajo danes objavljeni podatki.