Poslanci koalicije so v razpravi, ki se je začela v petek popoldne, zavlekla pa do zgodnjih jutranjih ur, izpostavili, da je treba predlog zakona sprejeti po nujnem postopku, saj da Slovenija zaradi korupcije vsako leto izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno. Opozorili so tudi na dolgotrajnost najzahtevnejših postopkov s področja korupcije in organiziranega kriminala. "Po aktualnih podatkih Evropske komisije se je trajanje nekaterih tovrstnih kaznivih postopkov v Sloveniji podaljšalo. Pri korupcijskih zadevah je bilo povprečno trajanje na sodiščih prve stopnje skoraj 600 dni," je navedel poslanec Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus).

Poslanec SDS in predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen meni, da je zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku) korak v pravo smer. Po njegovi oceni se je Slovenija v zadnjem obdobju znašla v spirali korupcije, ki ji ni videti dna. V opoziciji pa so v razpravi izpostavljali, da je predlog zakonskih rešitev slab in da ni primeren za obravnavo.

Poslanec Zoran Mojškerc (SDS) je opozicijskim Svobodi, SD in Levici (Resnica je predlog pri glasovanju podprla) očital, da ob številnih kritikah na predlog zakona ni pripravila dopolnil na predlog zakona. "Zato, ker bi bili naši amandmaji črtanje vseh členov, to pa je enako, kot če glasujemo proti temu zakonu," je Mojškercu odgovorila poslanka Levice Tina Brecelj.

Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je kot najbolj problematičen izpostavila 4. člen predloga zakona, ki zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izboru kandidatov za državnega tožilca in ministru za pravosodje omogoča, da poda predlog za imenovanje, ki ni v ničemer vezan na mnenje sveta. "To pomeni politizacijo postopka, nezasledovanje meritokracije in najboljših kadrov, zato temu ostro nasprotujemo," je opozorila.

Kot je tudi izpostavila, so ob analizi predloga zakonskih rešitev ugotovili, da se 45 odstotkov členov "ukvarja s preimenovanjem obstoječih institucij". Poslancem koalicije je očitala, da se na današnji seji niso vsebinsko opredelili do predloga zakonskih rešitev, tudi odgovori ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča opozicije niso prepričali. Koaliciji očitajo tudi, da ni prisluhnila številnim pozivom in kritikam iz vrst stroke.

Minister je očitke o političnem vplivu na kadrovanje zavrnil, presenečajo ga tudi kritike predlagane zakonske rešitve, po kateri bi vodjo novega tožilskega organa Skok imenoval državni zbor. Glede zakona o kazenskem postopku, za katerega so v opoziciji menili, da je resnično cokla pri pregonu nekaterih kaznivih dejanj, zlasti zaradi standarda, ki velja za pridobivanje dokazov, in bi se ga bilo treba lotiti najprej, pa je dejal, da si je zadal cilj, da se njegovega noveliranja lotijo v kratkem.

Člani odbora so sprejeli vsa dopolnila koalicije, tudi dopolnilo, s katerim so časovnico začetka uporabe zakona zamaknili za pol leta, na prvi julij 2027. Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto.

Predlogu zakona med drugim prinaša preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest in imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.

Predvideva tudi ustanovitev Specializiranega sodišča za sojenje v teh zadevah, za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.