To je za državno televizijo SRF povedal direktor agencije Claude Longchamp, ki je predstavil zadnje ugotovitve. Čakajo samo še nekaj rezultatov iz območja Züricha, ki pa na končni rezultat ne bodo mogli več vplivati, je povedal, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Švicarska vlada bo zdaj morala v treh letih sprejeti ustrezno zakonodajo in predvsem spremeniti sporazum z Evropsko unijo o prostem pretoku oseb, ki je bil podpisan že leta 1999.

Na referendumu švicarski volivci sicer niso odločali o natančnejših kvotah, zato je še težko govoriti, kaj bo rezultat referenduma prinesel v praksi. Jasno pa je, da je Švicarjem dovolj tujih priseljencev. Od približno osem milijonov prebivalcev Švice jih je namreč okoli 23 odstotkov tujcev, večinoma sicer Nemcev in Italijanov, pa tudi Portugalcev, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Kaj bo referendumska odločitev pomenila za odnose Švice z EU zaenkrat tudi še ni povsem jasno. V Bruslju so sicer že nakazali, da ne bodo uvedli recipročnih ukrepov, vendar pa so opozorili, da bo to zagotovo vplivalo na privilegiran dostop Švice na evropski enotni trg.

Zaradi tega so pobudi nasprotovali tudi švicarski gospodarstveniki in tudi vlada. Švica, otok sredi EU, namreč večino svojega izvoza uresniči ravno v 28 državah članicah te povezave.

A pobudniki, konservativna ljudska stranka, sicer največja stranka v parlamentu, je tovrstna opozorila zavračala, češ da kot lobiji delujejo izključno za lastne interese. Opozarjali so, da v Švico letno pride 80.000 novih priseljencev in da bi Švica morala sama odločati, kdo se lahko priseli. Volivci so jih očitno podprli.