Rojen leta 1964 je po diplomi na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti poklicno pot začel leta 1991 kot svetovalec za financiranje podjetij pri Ekonomskem inštitutu v Mariboru. Pozneje se je zaposlil v takratni Krekovi banki, karierno pot pa od leta 2002 nadaljeval kot direktor mariborske enote Banke Koper.

Na čelo Pošte Slovenije se je zavihtel leta 2005 v času prve vlade Janeza Janše, po sedmih letih pa se je v času druge Janševe vlade kot predsednik uprave preselil na takrat še državno Novo KBM, kjer je nasledil Andreja Plosa. Slednji je bil na čelu banke sicer le dober mesec, pred njim pa je banko več let vodil Matjaž Kovačič.

V času Aleša Hauca je bil izpeljan največji del privatizacije druge največje slovenske banke, a je nato tik pred dokončno izpeljavo projekta februarja 2015 odstopil po daljši bolniški odsotnosti. Banko je vodil skozi njena najbolj krizna leta, ko se je zaradi bremen iz predkriznih časov in posledične rasti slabih posojil znašla v tako težavnem položaju, da jo je morala država večkrat dokapitalizirati, pozneje pa v okviru obsežne sanacije največjih slovenskih bank tudi dokončno nacionalizirati ter del slabih terjatev prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank.

V zvezi s tem je bil pred dobrima dvema letoma zaslišan pred preiskovalno komisijo DZ, kjer je povedal, da v banki niso imeli vpliva na to, katere terjatve bodo na koncu prenesene na DUTB, ter ocenil, da so bili stresni testi v letu 2013 preveč "brutalni" in da so bila zavarovanja za terjatve ocenjena zelo nizko.

Ocenil je, da sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta banko kupila leta 2016 za 250 milijonov evrov, v banki po njenem prevzemu "delata pravo zgodbo", da pa sta Novo KBM dobila "dosti poceni". "Verjetno je bilo treba eno banko prodati in pokazati, da smo resna država, ne banana republika," je o odločitvi države za prodajo takrat dejal Hauc.

Leta 2019 ga je murskosoboško sodišče obsodilo na pet mesecev pogojne zaporne kazni zaradi žaljivih obdolžitev proti nekdanji pooblaščenki za preprečevanje pranja denarja v banki Vesni Rožanc, ker naj bi po mnenju sodišča z izjavami škodil njeni časti ali dobremu imenu.