Včeraj je Dunaj pretresel teroristični napad, pred dnevi napad z nožem v Nici, še prej pa še en incident v Franciji, in sicer hladnokrven umor učitelja. Kako naj si take dogodke razlagamo Slovenci?

V Evropi smo prišli do točke, kjer je očitno, da se krepi radikalni islamizem in ekstremizem, ki ima dovolj samozavesti, da izvaja najbolj brutalne oblike napadov v evropskih prestolnicah in škodi civilistom, ki nimajo nikakršne zveze s problemom, s katerim se islamisti ukvarjajo. Lahko tudi vidimo, da ideologija ekstremnega islamizma ni zamrla kljub našemu uspehu v boju zoper Islamsko državo v Siriji in Iraku. Nenazadnje je tak napad sporočilo zahodnih državam, da islamistični ekstremisti še vedno obstajajo, da so še vedno nevarni. Hkrati pa je to sporočilo lastnim vrstam, da te igre še ni konec.

Kako ogrožena, če sploh, je Slovenija?

Slovenija ima bistveno manj migrantov iz tujine in če gledamo številke terorističnih napadov, poskusov terorističnih napadov in aretacij v tej smeri, pa tudi obstoja radikalnih skupin, je Slovenija manj ogrožena kot sosednja Avstrija, Italija, Francija, Španija, Velika Britanija in tudi kot Nemčija. Vseeno pa imamo nekaj indikatorjev islamistične radikalizacije, ki nam dajo vedeti, da ne moremo biti povsem brez skrbi na tem področju.

Iztok Prezelj

Znano je, da je islamistična radikalizacija v naši okolici najmočnejša v Avstriji na Dunaju, na severu Italije in v Bosni in Hercegovini. Vsi slovenski borci, ki so se šli borit za Islamsko državo, so šli skozi bosansko navezo, imeli smo nekaj druženj radikalcev, ki so prišli v Slovenijo iz Avstrije in BiH - konkretno mislim na piknik v Dolu izpred nekaj let - potem smo imeli nekaj finančnih tokov, ki so bili pripisani radikalnim skupinam, nekaj groženj, na primer županu Velenja, da mora narediti mošejo, sicer ga bodo ubili, imeli pa smo tudi neuspeli poskus terorističnega napada, ki je bil zaustavljen že na meji. Če vse to damo na mizo, ne moremo reči, da tega pri nas ni, se pa dogaja v odvisnosti večjih centrov radikalizacije v tujini.

Hipotetično, kje v Sloveniji bi bilo potencialno največ možnosti za teroristični napad?

Možne točke ogroženosti so večja naseljena mesta, posebej kraji, kjer je veliko ljudi, ambasade tujih držav, npr. ameriška, ruska ipd., ter veliki mednarodni dogodki, ki bi se jih udeležilo večje število tujih voditeljev. Morda še kritična infrastruktura, kot so elektrarne in koprsko pristanišče.

Kako je na teroristične grožnje in napade pripravljena slovenska obveščevalno-varnostna služba?

Če je grožnja radikalizacije povezana z elementom tujine, upamo, da Sova spremlja osebe, ki jih mora spremljati. Če pa je ta grožnja izključno nacionalnega karakterja, pa je to stvar policije. Tukaj so pravni standardi precej visoki, preden takšni ljudje pridejo na radar. Upamo, da so naši organi dobro pripravljeni in dobro usposobljeni. Mogoče je dejstvo, da še nismo imeli terorističnega napada ravno rezultat njihove dobre usposobljenosti.

Je Evropa, in nenazadnje Slovenija, zaradi fokusa na bojevanje s covidom-19 lahka tarča za teroriste?

Covid situacija je bila v včerajšnjem terorističnem napadu zagotovo povezana s tem napadom. Če ne drugače, vsaj v izbiri časa. Včeraj naj bi namreč ob polnoči začeli v Avstriji veljati poostreni ukrepi, lockdown in policijska ura. Mediji poročajo, da je zato res veliko ljudi šlo v restavracije, bare, kinodvorane in gledališča. In če želiš povzročiti veliko žrtev, je to idealen 'tajming'.

Koronavirus ne izbira žrtev, ne glede na raso, ne glede na vero, ne glede na to, ali je nekdo potencialni terorist. Covid je tudi za teroriste problem. Je pa res, da so nacionalni varnostni sistemi v času epidemije fokusirani na epidemiološke probleme, ne pa toliko na terorizem. Kar je lahko za ekstremiste dejansko priložnost.

Kako si teroristi izberejo tarčo napada, kako razmišljajo?

Način razmišljanja in odločanja je dokaj znan. Prvi faktor je izbor prave države. Džihadisti si najprej izberejo dražvo, ki po njihovem prepričanju povzroča veliko škodo in predstavlja veliko grožnjo. To so večinoma večje evropske države, ki imajo postkolonialno, močno ekonomsko ali močno vojaško prisotnost na ozemlju drugih držav, od koder večinoma teroristi izvirajo. Zato so najbolj ogrožene evropske države Italija, Velika Britanija, Francija, Španija, če gremo širše pa še Rusija in ZDA.

Znotraj teh držav pa si izbirajo urbana središča, kjer lahko z minimalnim trudom povzročijo čim več žrtev: vsa glavna mesta, vsa večja turistična mesta, kot je recimo Nica. Znotraj teh mest pa kraje ali dogodke, kjer je veliko ljudi, npr. koncert, nogometna tekma, vzorec so cone pešcev, kjer se ljudje brezskrbno sprehajajo, tržnice, pa tudi restavracije in bari, kjer, če citiram eno teroristično skupino "dekadentni zahodnjaki grešno uživajo v zahodnem načinu življenja".