Ob tem je Stane Vlaj opozoril, da je bil Virantov prvoten predlog za izvedbo reorganizacije do lokalnih volitev prihodnje leto rokohitrski. Po srečanju s strokovnjaki je sicer Virant izvedbo prestavil na mandat 2014-2018, obljubil pa je tudi predhodno izdelavo strategije razvoja slovenske lokalne samouprave. Vlaj ne zagovarja majhnih občin, a tudi nasprotuje njihovi ukinitvi "kar tako, ne da bi šli od primera do primera".

Vlaj je bil kritičen zlasti do izhodišč za teritorialno reformo, ki jih je pripravilo ministrstvo in poudaril, da je v dokumentu "kup neresnic in na pamet vrženih trditev", zato ga Vlaj zavrača kot neutemeljenega, zlasti pa nestrokovnega.

Tudi Janez Šmidovnik je prepričan, da so občine v Sloveniji nastajale kaotično, a da se reorganizacija kljub temu ne more izvršiti "kar čez noč". S predvidenim kriterijem, da bi ukinili občine z manj kot 5000 prebivalci, pa bi najbrž naredili veliko škodo, je opozoril. Poleg tega takšna reorganizacija ne bi zapolnila praznine, ki bi jo morale zapolniti pokrajine, je dodal.

Albin Igličar pa je menil, da bi bilo na področju organizacije države "morda smotrno" postaviti neko število upravnih okrajev, kjer bi se lahko razvile ideje o prostovoljnem povezovanju občin - sprva denimo na ravni medobčinskih uprav - ki bi nato lahko prešle k "naravnem povezovanju občin", ko bi te videle, da same niso kos danim nalogam. Po njegovih besedah bi se sicer ljudje ob kakšnih rokohitrskih pristopih reorganizacije čutili opeharjene "ne glede na določene slabosti, ki v majhnih občinah so".

Franc Grad pa je kot nekdanji ustavni sodnik spomnil, da je bila mreža občin v Sloveniji na začetku narejena zelo premišljeno, nato pa je "zadevo ugrabila in zlorabila politika", ki je mislila le na lastne interese. Misliti, da bo proces, ki se je dogajal skoraj 20 let, presekan, je po njegovem mnenju popoln nesmisel. Te skupnosti so namreč zaživele, ljudje bi na ukinitev občin gledali kot na izgubo. Zato bi morali ta "proces, ki bi bil do neke mere nujen", opraviti kot na začetku, ne pa znova s političnimi pogajanji, je dejal.

Finančnega vidika pa se je dotaknila Vilma Milunovič in ekonomsko učinkovitost izpostavila kot ključno za delovanje občin. Ob tem je bistvena tudi finančna samostojnost lokalne ravni, a temu temeljnemu načelu po njeni oceni ne sledijo vsi zakonski predpisi. Problematično je tudi načelo davčne avtonomnosti, je opozorila. Edini davčni vir občin je namreč nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pri napovedanem novem davku na nepremičnine pa se ta avtonomnost dodatno ruši, je med drugim povedala.