Volodimir Zelenski

Orpo je v Bruslju, pred začetkom vrha Evropske unije, dejal, da Rusija predstavlja "stalno grožnjo evropski varnosti" in da bi Ukrajina morala dobiti vso potrebno opremo, da se učinkovito brani in prisili Putina k pogajanjem.

Njegove izjave so prišle le nekaj ur po tem, ko je Trump napovedal najstrožje sankcije doslej proti Rusiji — te bodo prizadele državna naftna velikana Rosneft in Lukoil, ker Moskva po oceni Washingtona ne kaže resnega interesa za mirovni proces.

"Putin verjame samo v moč," je dejal Orpo. "Če želimo ustaviti vojno, moramo biti na isti ravni kot Rusija ali še močnejši."

Trump je v zadnjih tednih pokazal vse večjo nejevoljo nad Putinovim izmikanjem pogajanjem o prekinitvi ognja. "Vsakič, ko govorim z Vladimirom, je pogovor dober, a se nikoli ne premakne z mrtve točke," je dejal ameriški predsednik. Kljub temu pa Trump nasprotuje uporabi ameriških Tomahawkov v Ukrajini, saj je po njegovih besedah njihovo upravljanje "zelo zapleteno" in zahteva "eno leto intenzivnega usposabljanja" — kar je po njegovem mnenju predolgo.

Finska, ki ima z Rusijo 1.300 kilometrov dolgo mejo in velja za eno najbolj odločno usmerjenih evropskih držav na področju varnosti, ima z ZDA pomembne odnose. Trump naj bi bil v prijateljskih stikih s finskim predsednikom Alexanderjem Stubbom, s katerim sta se povezala med igro golfa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že večkrat poudaril, da je Putin pokazal pripravljenost na pogajanja le v trenutkih, ko je Trump nakazal možnost, da bi Ukrajina lahko uporabila rakete Tomahawk. Ko je Trump to možnost umaknil z mize, se je Rusija po njegovih besedah takoj umaknila iz pogovorov o miru.

Na vprašanje, ali bi moral Trump zdaj Zelenskemu odobriti to orožje, je Orpo odgovoril: "Resnično upam, da bodo Ukrajinci dobili zmogljivosti, ki jih potrebujejo, da bi se lahko branili in udarili nazaj po Rusiji. To je odločitev med ZDA in Ukrajino, vendar upam, da bodo našli rešitev."

Medtem bodo voditelji držav članic EU v Bruslju razpravljali o načrtu za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje t. i. "reparacijskega posojila" Ukrajini, vrednega do 140 milijard evrov. Cilj je zagotoviti sredstva, s katerimi bi Kijev lahko financiral vojno in obnovo v prihodnjih letih.

Francija naj bi vodila pobudo, da Ukrajina denar porabi za nakup orožja, izdelanega v Evropi, medtem ko nekatere druge države, kot je Švedska, menijo, da bi Kijev moral imeti pravico sam odločati o porabi sredstev.

Orpo meni, da bi morala Evropa imeti besedo pri porabi teh sredstev. "Popolna svoboda pri porabi teh ogromnih zneskov ni prava pot. Ker dajemo posojila, moramo sodelovati in zagotoviti, da bo denar porabljen odgovorno," je poudaril.

Dodal je, da bi bilo po njegovem mnenju najbolje, če bi Ukrajina čim več orožja kupovala v Evropi, vendar je priznal, da Evropa nima vseh zmogljivosti in vrst orožja, ki jih Ukrajina potrebuje. Zato mora imeti možnost, da del orožja kupi tudi v ZDA.

"To ni vprašanje samo Tomahawkov," je dejal Orpo. "Če bomo našli način, da dolgoročno financiramo Ukrajino z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, bo to močno sporočilo Putinu, da te vojne ne more dobiti. To bi lahko spremenilo igro."