Razlog za "invazijo" na nepremičnine v neposredni bližini meje s Slovenijo je jasen. Cene so pri naših južnih sosedih bistveno nižje. Za primerjavo: toliko kot v Luciji stane 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje v bloku, je čez mejo dovolj za nakup vrstne hiše (140 kvadratnih metrov) s pripadajočo parcelo.

Za ceno večjega stanovanja v bloku na Obali pa na Hrvaškem dobimo samostojno hišo. Razlike v cenah so ogromne. Cene hiš so za vsaj 30 odstotkov nižje kot pri nas, razlika je tudi pri stanovanjih.

Na Hrvaškem za polovico cene

Cene nepremičnin so še vedno precej nižje pri naših južnih sosedih. Kvadratni meter novogradnje je tam na voljo že za 1100 evrov, čeprav se povprečna cena giblje okrog 1500 evrov. Cene so v primerjavi s slovenskimi (2200 evrov najnižja cena za kvadratni meter novogradnje, 2800 povprečna) praktično za polovico nižje. 

Z vstopom v EU cene dražje

Povpraševanja po nepremičninah na Hrvaškem je tako vse večje, posledično se bodo zato tudi v kratkem dvignile cene, ocenjujejo nepremičninarji. Kljub vstopu Hrvaške v Evropsko unijo pa meje v glavah še niso dokončno padle, saj policijska kontrola na mejnih prehodih ostaja. Veliko jih tako še vedno čaka, da schengenska meja pade in se kontrole popolnoma ukinejo.

Mnogi so pozdravili vstop Hrvaške v Evropsko unijo prav iz razloga, da bodo lažje prišli do stanovanja in stalnega prebivališča pri naših južnih sosedih. A njihov vstop v EU zadev ni spremenil, saj so že prej imeli zakon, ki je dovoljeval nakup nepremičnin tujcem.

Tujci za Hrvate že nekaj let "dobrodošli"

Na Hrvaškem je po osamosvojitvi veljal zakon, da tujci ne smejo kupovati nepremičnin pri njih, zato so posamezniki ustanavljali podjetja, saj so preko pravnih subjektov lahko prišli do nepremičnin. Kasneje, ko je bil zakon spremenjen, je večina pravnih subjektov prenehala s poslovanjem, nepremičnine so bile prepisane na fizične osebe.

Številni današnji kupci se sprašujejo, kako urediti svoj status glede stalnega prebivališča v primeru selitve. Številni so tako, kljub temu da živijo preko meje, še vedno prijavljeni v Sloveniji. A za to ni potrebe.

Kratkotrajno in začasno prebivališče na Hrvaškem

Za osebe iz območja Evropske unije je pridobitev kratkotrajnega ali začasnega prebivališča na Hrvaškem precej enostavno. Kot je znano, katerikoli osebni dokument omogoča tri mesece bivanja brez kakršnekoli prijave. Gre za t. i. kratkotrajno prebivališče. Za začasno prebivališče lahko zaprosijo vsi, ki na Hrvaškem delajo, imajo zadostna sredstva za vzdrževanje sebe in člane svoje družine ter imajo veljavno zdravstveno zavarovanje. To je način formalizacije bivanja v tuji države, za katerega se odloča večina Slovencev, ki je svoj dom poiskalo čez mejo. Večinoma se dnevno vozijo na delo v Slovenijo. Za pridobitev začasnega prebivališča na Hrvaškem je treba le izpolniti ustrezen obrazec ter predložiti ustrezne dokumente, ki dokazujejo premoženjsko stanje in osebni dokument. A v tem primeru je treba imeti stalno prebivališče prijavljeno v Sloveniji. 

Kako do stalnega prebivališča?

Za stalno prebivališče na Hrvaškem lahko zaprosijo vsi državljani Evropske unije, ki imajo na Hrvaškem vsaj pet let zakonito urejeno prebivališče. Obstajajo tudi izjeme, po katerih lahko posamezniki ta status pridobijo tudi prej kot v petih letih. V primeru dodelitve stalnega prebivališča na Hrvaškem posemeznik prejme posebno biometrično izkaznico, ki traja 10 let in se lahko obnavlja. V tem primeru ni potrebe po tem, da bi posameznik imel prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.