Minister za notranje zadeve in javno upravo, Gregor Virant, je nedavno predstavil predlog, da bi v Sloveniji zmanjšali število občin. S sedanjih preko 200 bi prišli na okrog 120 občin, to pa bi storili tako, da bi tiste občine, ki nimajo vsaj 5000 prebivalcev, združili v večje in močnejše občine. Prvotni ministrov predlog je predvideval, da bi vse skupaj izpeljali do prihodnjih lokalnih volitev, ki bodo na sporedu že prihodnje leto.

Vlaj za postopno ukinitev

Dr. Stane Vlaj, univerzitetni profesor in strokovnjak za lokalno samoupravo, je na včerajšnji okrogli mizi dejal, da takšno rokohitrsko rešitev zavrača, saj bi bila narejena na hitro, brez koncepta. "Zadev ne moremo speljati v nekaj mesecih. Danci so za to potrebovali dve leti, zato je realno pričakovanje, da bi lahko do racionalizacije prišlo do naslednjih volitev, torej leta 2018. Pri tem pa je potreben dialog na vseh ravneh," je pojasnil Vlaj, ki je dejal tudi, da se je z ostalimi strokovnjaki res udeležil sestanka z ministrom, vendar, da so to bili le preliminarni pogovori in nikakor ne strukturiranje strokovne skupine, kot je minister želel dati vedeti. Dejal je še, da so občine temelj lokalne samouprave, ta pa je eden od treh postulatov, ki jih določa ustava. "Zato je pri odločanju o teh zadevah treba postopati skrajno previdno," je zaključil.

Nič ne gre na hitro, pravi Šmidovnik

Podobnega mnenja je bil tudi dr. Janez Šmidovnik, “starosta” med strokovnjaki za področje javne uprave in lokalne samouprave. Izpostavil je tezo, da so v Sloveniji občine nastajale precej kaotično in da bi bilo veliko bolje, če ne bi pustili, da se toliko razdrobijo, vendar je to sedaj realno stanje. Reorganizacija oziroma zmanjšanje števila občin se zato ne sme izvesti na podoben, kaotičen način. "Treba je najti model, ki bo dober za dolga leta, da ne bo potem spet kakšnih sprememb v kratkem," je dejal Šmidovnik in ob tem okrcal namero, da bi zadeve naredili “na hitro”. Po njegovem je eden glavnih razlogov za zmanjšanje števila občin finančna kriza, ki najeda državo, vendar nikjer zaradi krize niso ukinjali občin. "Sploh ni pomembno, ali se odločimo imeti manj velikih ali več majhnih občin, potrebujemo le model, ki bo deloval, še bolj pa bi potrebovali pokrajine" je še dejal Šmidovnik, ki se je med drugim dotaknil tudi občine Ankaran. "Ankaran je paradoks vseh paradoksov. Tukaj je zmagalo ustavno sodišče, ki je delovalo protiustavno. Povozilo je namreč voljo državnega zbora. A prav ta ustanavlja občine, ne ustavno sodišče, ki je bilo v tem primeru zares pristransko in enostransko."

Kriza se zlorablja za všečne, a škodljive odločitve

Na to, da se kriza zlorablja za hitre in morda na prvi pogled všečne ukrepe, je opozoril dr. Anton Igličar, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V tem, da se združijo občine, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, vidi težavo predvsem v tem, da je Slovenija izjemno slikovita in so ponekod izjeme potrebne. Občine, kot so Jezersko, Kranjska Gora, Kobarid, Bovec itd., po njegovem mnenju morajo ostati samostojne, čeprav ne izpolnjujejo tega kriterija. "Ne sme pa teh izjem biti preveč, toliko kot jih je sedaj. Vsako naselje ne sme biti svoja občina, sicer bi bilo občin 6000. To pač ne gre. Tudi na svetu je skupno 900 narodov, pa le nekaj več kot 200 držav," je dejal Igličar in pripomnil, da trenutno večjo težavo kot pri občinah vidi pri dejstvu, da se nič ne dogaja na ravni ustanavljanja pokrajin.

Država ne dela več za ljudi, ampak samo še za banke

Nekdanji ustavni pravnik in profesor na Pravni fakulteti, dr. Franc Grad, je dejal, da morda sploh ne bi bilo napačno, če bi ostali pri začetnih konceptih, ki so ob osamosvojitvi Slovenije šteli skupno 60 občin. Te so nato delili politično in ne strokovno, zato stanje ni dobro in zahteva popravke. "Vendar tudi sam pravim, da je zadeve treba narediti premišljeno in kriza najbrž ni pravi čas. Politiki jo izkoriščajo, da še hitreje dosežejo svoje cilje, ki so spet politični in daleč od resničnih potreb. Zato ne smemo popuščati demagoškim floskulam, saj je jasno, da danes država ni več suverena oziroma ne dela več za ljudi, ampak samo še za banke," je pojasnil Igličar.

Finančna odvisnost občin velika težava

Dr. Vilma Milunovič, strokovnjakinja za finančna vprašanja lokalne samouprave, je bila mnenja, da je finančna neodvisnost občin ključni motiv in motor za delovanje lokalne skupnosti. “Novi zakon, kot vsi do sedaj, pa pripravlja teren za dodatno centralizacijo in večjo odvisnost od države. Učinkovito upravljanje je onemogočeno, zato občine nimajo zadostne avtonomije. In to ne glede na to, kakšne velikosti so, čeprav imajo velike občine pri tem nekoliko več manevrskega prostora,” je sklenila Milunovičeva.