Hkrati se velike razlike kažejo v mediteranski regiji, kjer se je poletje vsakih deset let od 50. let podaljšalo za osem dni. O daljših poletjih poročajo tudi na drugih delih severne poloble. To sprva ne zveni veliko, a sčasoma te spremembe postanejo bolj opazne.

Glavni avtor študije, Yuping Guan je dejal, da postajajo poletja "daljša in toplejša, zime pa vse krajše in toplejše zaradi globalnega segrevanja". Te spremembe, ki se mnogim zdijo dobre, pa bi lahko močno vplivale na zdravje, okolje in kmetijstvo, je še dodal.

To bi namreč pomenilo, da bi se podaljšalo trajanje vročinskih valov, bolezni, ki se prenašajo s komarji bi postale vse bolj razširjene, sezone alergij na cvetni prah ostrejše, podaljšala pa bi se tudi ugodna sezona za kmetijstvo.

Višje temperature trajajo dlje, kar vpliva na ostale letne čase. Leto, ki je bilo hladnejše od povprečja, se je nazadnje zgodilo konec 70. let oziroma pred 40 leti. "Če se nič ne spremeni, bi se do konca stoletja poletje začelo mesec dni prej kot leta 2011, jesen in zima pa približno pol meseca pozneje, kar pomeni, da bi leta 2100 poletje trajalo skoraj šest mesecev, zima pa le dva meseca," navaja študija.

Če bi se pomlad začela mesec dni prej, bi te temperature mesec dni predčasno zbudile tudi pridelke. Takšne temperaturne spremembe bi lahko povzročile katastrofalne izgube pridelka, če se bodo temperaturni padci zgodili po začetku rasti pridelkov.