Minister za zdravje Janez Poklukar poudarja, da je zanj ključni cilj, da se 12. aprila znova začne pouk v šolah. Z možnostjo prostovoljnega samotestiranja na domu pa želijo omogočiti, da bi tak način šolanja ohranili še 11 tednov do konca šolskega leta. Ne bo pa samotestiranje pogoj za obiskovanje pouka v šoli. "Absolutno ne," zagotavlja minister.
PRIPRAVE NA SAMOTESTIRANJE UČENCEV V TEKU: Poklukar miri, da to ne bo pogoj za obiskovanje pouka v šoli
Slovenija
Janez Poklukar
Glede na vladni semafor sproščanju ukrepov bo Slovenija v prihodnjih dneh najverjetneje v rdeči fazi, v kateri je predvideno, da pouk poteka na daljavo. Vendar pa je svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje v ponedeljek zvečer razpravljala o morebitnih spremembah pri vladnem semaforju sproščanja ukrepov.
Kot je v včerajšnji izjavi ob obisku ljubljanske infekcijske klinike dejal Poklukar, bo odločitev na koncu sprejela vlada. Zanj pa je ključno odpiranje šol, zato so se odločili predlagati prostovoljno samotestiranje dijakov in učencev. Kar pa zadeva ostale ukrepe, je po ministrovih besedah treba počakati, kakšni bodo epidemioloških podatki v teh dneh ter koliko covidnih bolnikov bo na intenzivni negi. Verjame, da se bodo potem lažje dogovorili tudi o morebitnih spremembah.
Za samotestiranje šolarjev pa že pripravljajo vse potrebno. Minister poudarja, da so se zgledovali po dobrih praksah nekaterih držav, pri čemer je omenil Anglijo, Nemčijo in Avstrijo. Skupaj s predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano so preučili, kakšen pristop bi bil najboljši, in ugotovili, da je za otroke najbolj primeren neinvazivni test z brisom zunanjega dela nosu. "Test ni invaziven, je lahko izvedljiv, ponovljiv, daje sprejemljive rezultate," je poudaril minister.
Vsak pozitivni test bodo nato preverjali še s PCR testom. Razmišljajo pa, da bi teste izvajali proti koncu tedna in bi do ponedeljka že bilo jasno, kdo bo ostal doma in kdo obiskoval šolo. Se pa minister zaveda, da je pomembno, kako bodo uspeli motivirati starše, učitelje in otroke, da pri tem prostovoljnem testiranju sodelujejo. Osnovne šole naj bi sicer do srede preverile, kakšen je interes, srednje šole pa so morale po poročanju 24ur to narediti do včeraj.
Kot je navedel Poklukar, pa študije dokazujejo, da se lahko s periodičnim testiranjem s hitrimi testi enkrat na 14 dni, predvsem ob testiranju skupin, ki delajo, živijo v mehurčkih, zameji 20 odstotkov okužb, s testiranje enkrat tedensko do 50 odstotkov in s testiranjem dvakrat tedensko tudi 80 in več odstotkov okužb.
Za začetek samotestiranja zadnje triade osnovnih šol in dijakov na domu je predvidena druga polovica aprila. Teste so naročili prek skupnega evropskega javnega naročila, v tej fazi pa so naročili 300.000 testov. Glede na to, kako bodo uspeli motivirati starše in otroke za sodelovanje pri prostovoljnem testiranju in ko bodo videli, kakšna je dejanska uporabnost tudi v izvedbenem delu ter ali se podatki ujemajo z njihovimi pričakovanji, se bodo odločili, kako bodo ravnali v nadaljevanju.
Komentiraj
vseved |
07 .04. 2021 ob 12: 25
0
Obala1 , prijatelj boš kaj komentiral? Aja, čakaš da se javi Potrč.
klinični psiholog Aleksander Zadel.
Izredne razmere po njegovem mnenju pomenijo, da je bolna družba: "Ko je bolan posameznik, ostane sedem, deset dni doma. Ko je bolna družba, se ta zapre. Tega narcisističen, vase zagledan posameznik ne razume, dela prekrške, nima empatije do drugega," je bil kritičen.
Tudi otroci te spremembe doživljajo kot pritisk na svoj zdrav biopsihosocialni razvoj. Ta je odvisen od okoliščin in tega, kako starši doživljajo te okoliščine, kako jih prikažejo in kakšen odnos imajo do njih. "Že 60, 80 let so znane raziskave, da otroci, ki so živeli v travmatičnih razmerah, v obdobju vojn, pomanjkanj, niso imeli tako hudih posledic, če so bili starši optimistični, humorni," je še poudaril.
Izredne razmere po njegovem mnenju pomenijo, da je bolna družba: "Ko je bolan posameznik, ostane sedem, deset dni doma. Ko je bolna družba, se ta zapre. Tega narcisističen, vase zagledan posameznik ne razume, dela prekrške, nima empatije do drugega," je bil kritičen.
Tudi otroci te spremembe doživljajo kot pritisk na svoj zdrav biopsihosocialni razvoj. Ta je odvisen od okoliščin in tega, kako starši doživljajo te okoliščine, kako jih prikažejo in kakšen odnos imajo do njih. "Že 60, 80 let so znane raziskave, da otroci, ki so živeli v travmatičnih razmerah, v obdobju vojn, pomanjkanj, niso imeli tako hudih posledic, če so bili starši optimistični, humorni," je še poudaril.