SI-CERT med drugim opozarja na goljufe, ki lažni spletni trgovini dodajajo "lokalno noto" in potrošnike zavedejo v nakup. "Slovenci smo posebej znani po tem, da radi nakupujemo 'domače', pri domačih trgovcih in obrtnikih. Tako je tudi naše zaupanje praviloma večje, če vidimo trgovino, ki ima v imenu Slovenija," so opozorili.

Potrošnike med drugim opozarjajo, naj vedno najprej preverijo cene enakih ali podobnih artiklov še pri drugih ponudnikih. "Kljub popustom so preveč odstopajoče nizke cene lahko znak, da gre za lažno spletno trgovino, še posebej, če iščete izdelke znanih in uveljavljenih blagovnih znamk. Če so občutno znižani vsi artikli, je to sumljivo," so zapisali.

Svetujejo jim, da preverijo trgovca oz. kdo stoji za spletno trgovino in ali je naveden naslov podjetja. V tem primeru naslov lahko preverijo na Googlovih zemljevidih. "Preverite tudi kontaktne podatke. Bodite previdni, če je na voljo zgolj obrazec za sporočilo in nobenega drugega kontakta. Pogosto si izmislijo tudi telefonsko številko, npr. 123456789. Tudi e-mail naslov brezplačnega ponudnika je lahko znak, da je trgovina lažna. Spletni goljufi za komunikacijo namreč uporabijo brezplačni poštni predal, npr. gmail.com, hotmail.com, outlook.com ..."

Zelo dober pokazatelj, ali gre za prevaro, je po pojasnilih SI-CERT tudi starost spletne strani. Prevaranti lahko skopirajo celoten izgled spletne trgovine, vse artikle in podatke s strani, ne morejo pa ponarediti datuma registracije domene spletnega mesta, so izpostavili. Te podatke lahko potrošniki preverijo na spletni strani http://whois.domaintools.com/.

Na SI-CERT opozarjajo tudi, da lahko spletni uporabniki v teh mesecih pričakujejo tudi porast lažnih sms-sporočil za krajo podatkov kreditne kartice. Prevara sodi v kategorijo smishing prevar, ki je v zadnjem letu v Sloveniji in tudi globalno v strmem porastu, opozarjajo.

Taka sporočila prevaranti pošiljajo tudi v imenu dostavnih podjetij. "Navadno piše, da moramo plačati še nekaj malega za dostavo ali pa posodobiti podatke. Povezava v sporočilu vodi na lažen obrazec za vpis podatkov, največkrat napadalci želijo, da vnesemo podatke o kreditni kartici. Pomembno je, da si zapomnimo, da zaupanja vredne institucije ne pošiljajo sporočil, s katerimi bi nas pozivale k vpisu podatkov kreditne kartice," so poudarili.

Na SI-CERT opozarjajo tudi na zavajajoče oglase, ki lahko vodijo v prevaro. "V mesecu nakupov in popustov so kanali na družbenih omrežjih polni oglasov. Med njimi se zagotovo najdejo tudi oglasi prevarantov. Čeprav velja neko splošno prepričanje, da če se nek izdelek oglašuje, potem gre za preverjenega in zanesljivega trgovca, to ne drži. Na spletu namreč lahko oglašuje vsak, ki je pripravljen za oglase plačati," so dodali.