Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) je potrdil, da je letos prejel pet prijav pojava glodavcev na območju Kopra: tri prijave so se nanašale na Markovec, po ena pa na Šmarje in Dekane. "Vseh pet prijav so podali občani navedenih območij in so se nanašale na pojav podgan (v enem primeru tudi miši in kač) na zasebnih zemljiščih sosedov," so navedli v odgovoru na naša vprašanja.

ZIRS izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in predpisov, ki urejajo področje nalezljivih bolezni, vključno z nadzorom izvajanja ukrepov, ki zagotavljajo sanitarno tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje objektov, tudi preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije. A kot poudarjajo, se pri svojem delu opirajo na strokovno mnenje NIJZ. Tako je bilo tudi v teh primerih, kjer pa je NIJZ ocenil, da pojav podgan ne predstavlja tveganja za javno zdravje, zaradi česar zdravstvena inšpekcija ni imela zakonske podlage za ukrepanje. 

"V primeru prejetih prijav smo se za strokovno podporo in izdajo strokovnega mnenja obrnili na NIJZ z vprašanjem, ali stanje iz prijave predstavlja tveganje za javno zdravje. Iz vseh prejetih strokovnih mnenj NIJZ je izhajalo, da predmetna situacija ne predstavlja tveganja za javno zdravje. Posledično ZIRS ni imel pristojnosti za ukrepanje zoper zavezanca. V vseh primerih so bili prijavitelji seznanjeni z mnenjem NIJZ in pojasnilom ZIRS glede nepristojnosti za ukrepanje," je navedla Andreja Mojškrc, inšpektor svetnik. 

Dodala je še, da ZIRS lahko ukrepa le, kadar NIJZ oceni, da obstaja tveganje: "ZIRS nima pristojnosti za ukrepanje v primeru pojava glodavcev, insektov in tudi drugih tveganj v zasebnih objektih, zasebnih stanovanjih, zasebnih površinah, za katere je NIJZ predhodno podal strokovno mnenje, da ne predstavljajo tveganja za javno zdravje. ZIRS lahko ukrepa le, ko obstaja tveganje za javno zdravje, pri čemer se odredi ukrepe, ki so določeni v predpisih iz pristojnosti ZIRS in ukrepe, ki jih določi NIJZ za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni in ogrožanje javnega zdravja," je pojasnila.

NIJZ: Tveganja ni, ker bolezni (še) ni?

Na NIJZ smo naslovili vprašanja, na podlagi česa so ocenili, da povečana prisotnost podgan na določenih območjih Markovca, ki vdirajo celo v stanovanja, ne predstavlja tveganja za javno zdravje ter prejeli presenetljive odgovore, iz katerih izhaja, da pred izdajo mnenja niso bile opravljene biološke analize ali testiranja. Toda prav to mnenje je vodilo do tega, da inšpekcija ni mogla naložiti obvezne sanacije razmer, saj tveganje ni bilo potrjeno.

"Gre za različne sanitarno higienske razmere, kjer ocenjujemo tveganje za pojav in širjenje nalezljivih bolezni, do pojava nalezljivih bolezni pa v predmetnih situacijah ni oziroma še ni prišlo," poudarjajo v NIJZ. Kot navajajo, so svoje mnenje podali "na osnovi podatkov ZIRSa glede problematike, na osnovi ugotovitev ZIRSa ob inšpekcijskih ogledih ter priložene slikovne dokumentacije" in dodajajo: "Pri strokovni oceni tveganja za pojav in širjenje nalezljivih bolezni smo upoštevali mesto vstopa mikroorganizmov v človeka, poti širjenja povzročiteljev nalezljivih bolezni, možnosti prenosa, patogenost povzročiteljev, lokacijo pojava podgan. Upoštevali smo tudi epidemiološko situacijo na terenu."

Biološke ali okoljske vzorčne analize niso bile opravljene. "Glede na epidemiološko situacijo, ko na tem območju ni prišlo do pojava nalezljivih bolezni, ki bi jih prenašale podgane, se teh analiz ne opravlja." Prav tako niso bile opravljene analize fekalij ali urina podgan za prisotnost patogenov (npr. leptospira, salmonela), preverjena pa je bila "v okviru preventivne epidemiološke situacije na terenu" prisotnost morebitnih okužb z zoonozami, ki jih lahko prenašajo podgane; v izdelavi mnenja so upoštevali tudi "podatkovno zbirko prijav nalezljivih bolezni, ki jih dobiva NIJZ od zdravnikov in laboratorijev".

Mnenje, da tveganja ni, je bilo izdelano tudi brez podatka o številčnosti podganje populacije na prijavljenih lokacijah. "Natančnih podatkov, kako številčna je podganja populacija na nekem področju ni oziroma je število težko oceniti," priznavajo na NIJZ, pri tem pa zatrjujejo, da število populacije za oceno, da se situacija obravnava kot potencialno javnozdravstveno tveganje, ni pomembna. "Ne govorimo o številu populacije podgan. Ocenjujemo, če gre za pojav nalezljivih bolezni, katerih povzročitelji so podgane, če so indici za pojav glodavcev (poginuli glodavci, iztrebki glodavcev, neugoden vonj, masovna vdiranja v stavbe, kleti) …" so zapisali. 

Obenem pa: "Podgane so lahko vir prenosa nalezljivih bolezni"

Obenem pa na NIJZ potrjujejo, da so lahko glodavci oziroma podgane vir okužbe in en od členov prenosa nalezljivih bolezni. "Lahko so prenašalke številnih povzročiteljev nevarnih bolezni, ki jih prenašajo s telesnimi izločki ali neposredno z ugrizom. Prenašajo lahko določene povzročitelje črevesnih okužb, povzročitelje mišje mrzlice, toksoplazmoze, leptospiroze, s katerimi se človek običajno okuži preko izločkov glodavcev (vdihavanje prahu s posušenimi izločki okuženih glodavcev). Lahko kontaminirajo hrano. Pojav podgan predstavlja tveganje za pojav in širjenje zgoraj navedenih nalezljivih bolezni, in sicer za osebe, ki pridejo v posreden ali neposreden stik z njimi ali z njihovimi izločki (ugriz, vdihavanje prahu z delci posušenih izločkov, dotikanje, uživanje z izločki onesnaženih živil)," navajajo in dodajajo, da je pojav podgan nesprejemljiv tudi s higienskega vidika in kakovosti bivanja. 

In dodajajo: "Nekateri viri poročajo tudi o negativnih vplivih bližine podgan na duševno zdravje ljudi, ki sobivajo z njimi. Na primer, prebivalci, ki so vsak dan videli podgane v slabše urejenem mestnem predelu v mestu Vancouver, so pogosteje poročali o simptomih depresije. Nadalje osebe, ki so opažale podgane doma, so navajale fiziološke simptome kot glavobole, omotice, potenje itd."

Vendar v dejstvu, da je prav njihova ocena neobstoja tveganja onemogočila zdravstvenemu inšpektoratu ukrepanje, ne vidijo problema. "V strokovnem mnenju, ki smo ga podali v konkretnem primeru, smo navedli bolezni, ki jih prenašajo podgane, ter način prenosa okužbe. Svetovali smo izvedbo deratizacije, v kolikor se glodavci res pojavljajo, s strani strokovne inštitucije ter da se prepreči vstop glodavcem v objekte."

Četrtek, 22. maj 2025

Popravek v skladu z Zakonom o medijih (ZMed)

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ostro zavračamo zavajajoče trditve, zapisane v članku "Podgane ne predstavljajo tveganja za javno zdravje", ki je bil objavljen v mediju Regional Obala, dne 15. 5. 2025. Naslov in vsebina članka ne odražata dejanske vsebine strokovnega mnenja, ki smo ga podali v zvezi z obravnavo konkretnega primera na določenem naslovu, temveč bralcu podajajo poenostavljeno netočno in zavajajočo interpretacijo naših ugotovitev.

1. Zavajajoč naslov članka

Naslov članka "Podgane ne predstavljajo tveganja za javno zdravje" je netočen in zavajajoč. NIJZ nikoli ni podal takšne splošne ocene. V strokovnem mnenju smo ocenjevali konkretno situacijo na določenem naslovu in se pri tem jasno sklicevali na razpoložljivo dokumentacijo in ugotovitve s terenskih ogledov Zdravstvenega inšpektorata RS v zvezi z določenim primerom, v katerem prisotnost glodavcev oz. njihovih sledov ni bila ugotovljena na inšpekcijskih ogledih.

2. Napačna navedba v prvem odstavku

V prvem odstavku je ponovno napačno navedena trditev: "NIJZ namreč zatrjuje, da prisotnost podgan ne predstavlja tveganja za javno zdravje." Takšna navedba ni resnična in je posledica napačne interpretacije našega odgovora. Ocenjevali smo konkretno prijavo in stanje na določenem naslovu, nikakor pa nismo podali splošne ocene o (ne)obstoju tveganja zaradi prisotnosti glodavcev.

3. Strokovno mnenje je bilo izdano na podlagi ustrezne dokumentacije

Trditev, da je bilo mnenje izdano le na podlagi posrednih podatkov brez laboratorijskih analiz, je zavajajoča. Na NIJZ smo mnenje oblikovali na podlagi vse razpoložljive dokumentacije, vključno z ugotovitvami dveh inšpekcijskih ogledov na terenu, ki jih je opravil Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) ter na podlagi proučitve konkretne epidemiološke situacije. V tretjem odgovoru na dodatna vprašanja novinarke smo jasno zapisali, da gre za presojo konkretnega primera, ne pa za oceno razmer na širšem območju Markovca. Iz dokumentacije ZIRS je razvidno, da pri nobenem od obeh ogledov niso bile ugotovljene sledi prisotnosti glodavcev oz. njihova prisotnost.

4. Odsotnost analiz je utemeljena

Novinarka v članku očita, da niso bile opravljene analize iztrebkov ali urina podgan. Glede na epidemiološko situacijo, ko ni prijav nalezljivih bolezni, ki jih lahko prenašajo glodavci, se te analize ne opravljajo. Zato je trditev o manjkajočih analizah v tem kontekstu nerelevantna.

5. Napačno tolmačenje vloge mnenja NIJZ pri ukrepanju ZIRS

V zadnjem odstavku članka je zapisano, da "je prav njihova ocena neobstoja tveganja onemogočila ZIRSu ukrepanje", kar je povsem napačna in zavajajoča interpretacija. Na NIJZ se dobro zavedamo zakonodajnih okvirov in omejitev, ki določajo pogoje za ukrepanje ZIRS. Zakon o nalezljivih boleznih omogoča ukrepanje na podlagi inšpekcijske odločbe zgolj ob obstoju tveganja za javno zdravje, kot je to opredeljeno v zakonu. Kljub temu pa tudi v primerih, ko zakonsko opredeljeno tveganje ni ugotovljeno, pogosto predlagamo ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje pojava in širjenja nalezljivih bolezni in za zaščito prebivalstva. Tako smo tudi v tem primeru svetovali izvedbo deratizacije v kolikor se glodavci res pojavljajo, s strani za to usposobljene strokovne službe, ter da se prepreči dostop glodavcev v objekte. Ti predlagani ukrepi so ustrezni in izvedljivi tudi v primeru, ko imamo oceno, da ni ugotovljenega tveganja za javno zdravje glede na določila Zakona o nalezljivih boleznih in ZIRS glede na zakonodajo ne more ukrepati. Zapisano v omenjenem članku ne odraža strokovne vsebine in namena mnenja NIJZ ter neupravičeno ustvarja napačen vtis o naši vlogi pri zaščiti javnega zdravja. Prosimo za objavo tega demantija v skladu z Zakonom o medijih.

Nacionalni inštitut za javno zdravje