Glavna inšpektorica Inšpektorata RS za delo Katja Čoh Kragolnik (na fotografiji levo) in resorni minister Luka Mesec.

"Pri zavezancu Hvala-Topli Val turizem in gostinstvo je bilo v letu 2024 opravljenih šest inšpekcijskih pregledov. Pregledi so se opravljali tako s področja delovnih razmerij kot tudi varnosti in zdravja pri delu," pravijo na Inšpektoratu RS za delo, "pri zavezancu Gostišče Ribič gostinstvo in turizem Portorož so bili v letu 2024 opravljeni štirje inšpekcijski pregledi s področja delovnih razmerij".

Državljani Filiponov so iz Seče pobegnili ponoči, 30. aprila 2024. V Kampu Lucija jih je pričakal predstavnik Delavske svetovalnice Goran Lukić. Policiji so prijavili sum storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in dobili uradni status žrtve trgovine z ljudmi.

Filipinski delavci naj bi se najprej obrnili za pomoč na zunanje ministrstvo

V oddaji Tarča maja letos so poročali, da je konec aprila 2024 na notranjem ministrstvu potekal sestanek o kobariškem gostincu Alešu Hvali, ki naj bi novačil filipinske delavce kot ceneno delovno silo proti plačilu v zneskih od 3000 do 5000 evrov. Prepoznali naj bi vse elemente trgovine z ljudmi. Na kršitve naj bi policijo najprej opozoril uslužbenec zunanjega ministrstva, na katerega so se obrnili Filipinci. Hvala naj bi aprila lani osebno prišel na zunanje ministrstvo in poizvedoval, kdo ga je prijavil.

V začetku maja 2024 je Veleposlaništvo Republike Filipini na Dunaju objavilo, da je desetim državljanom, ki delajo v Sloveniji, in naj bi domnevno bili žrtve trgovine z ljudmi, zagotovilo finančno pomoč. Kot so zapisali na veleposlaništvu, so bili državljani Filipinov leta 2023 rekrutirani kot gostinski in hotelski delavci, nato pa premeščeni k drugemu delodajalcu, kot so navedli v Tarči, k portoroškemu lastniku Gostišča Ribič Damirju Pribcu.

Tu naj bi bili prisiljeni delati tudi po 16 ur dnevno, velikokrat brez odmora. Poleg kuhinjski del naj bi morali tudi pleskati, vrtnariti, prekopavati zemljo. Plačilo, ki so ga prejemali mesečno, naj bi bilo pogosto manj kot 750 evrov. Kot so filipinski državljani povedali, naj bi bili vsakodneno deležni psihičnega in fizičnega nasilja. Eni od delavk naj bi Pribac, medtem ko je v pomivalnici ločevala odpadke, potisnil glavo v koš za smeti. Še huje, dajal naj bi jim celo klofute. Za nadure naj ne bi dobili plačila, razmere pa so opisali kot ponižujoče in zastrašujoče, "z nami je ravnal kot s sužnji".

Spali so na pogradih v bivalnih zabojnikih, v bližini greznice in ograde za konje. Eden od delavcev je povedal, da je bil uradno prijavljen na naslovu v Kopru, vendar naj bi od njih zahtevali, da ne smejo povedati, da dejansko spijo v bivalnih zabojnikih.

Pribac naj bi Hvali za vsakega filipinskega delavca plačal 5000 evrov. Oba sta kršitve zanikala. Sta pa maja letos delovni minister Luka Mesec in glavna inšpektorica Inšpektorata za delo RS Katja Čoh Kragolnik potrdila, da je bil tako pri Hvali kot pri Pribcu večkrat opravljen inšpekcijski nadzor in da preiskava še poteka. Ker je od navedb Mesca in Čoh Kragolnikove minilo že pol leta, smo preverili, ali je preiskava že zaključena.

V lanskem letu so pri Hvali opravili šest inšpekcijskih nadzorov. Letos je delovni inšpektorat uvedel še eden inšpekcijski postopek s področja delovnih razmerij, "ki še poteka". "IRSD inšpekcijskih nadzorov, dokler traja ugotovitveni postopek in se ne zagotovi pravica zavezanca do izjave, ne more podrobneje komentirati. Ravno tako se je v letu 2025 vodil nov postopek s področja varnosti in zdravja pri delu," pojasnjujejo.

Izdali so dve odločbi o prekršku, dve upravni odločbi in opozorilo

Do sedaj je IRSD pri Hvali ugotovil 19 kršitev, od tega se jih je 13 nanašalo na varnost in zdravje pri delu, "kršitve so bile ugotovljene glede zagotavljanja usposabljanja delavcev in zdravstvenih pregledov ter v zvezi z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme, namestitvijo omarice za prvo pomoč z ustreznim sanitetnim materialom, ki ima veljaven rok uporabe, določitvijo in usposabljanjem ustreznega števila delavcev za nudenje prve pomoči ter zagotavljanjem navodil za varno delo z delovno opremo v jeziku, ki ga delavci razumejo".

S področja delovnih razmerij je inšpektorat lani ugotovil kršitve glede obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, razporejanja delovnega časa, plačila za delo (zamuda izplačila plače), zagotavljanja počitka med zaporednima delovnima dnevoma ter zaposlitvijo za določen čas. Hvali so letos in lani izdali dve odločbi o prekršku, dve upravni odločbi in izrekli opozorilo, "vsi ukrepi so pravnomočni". "S področja delovnih razmerij pa, kot že omenjeno postopek, ki je bil uveden v letu 2025, še poteka," dodajajo.

V Gostišču Ribič v Seči so opravili štiri inšpekcijske preglede s področja delovnih razmerij. Kršitve so ugotovili, kot navajajo, pri izplačilih sorazmernega deleža regresa za letni dopust (v posameznih primerih), kršitev plačilnega dneva (134. člen ZDR-1) in kraja ter načina izplačila plače (135. člen ZDR-1), "ki jo je zavezanec storil s tem, da delavcev ni pisno seznanil o sprejetih ukrepih glede varovanja dostojanstva pri delu, s pogojevanjem sklepanja pogodb o zaposlitvi z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi".

Zoper odločbo je bila podana zahteva za sodno varstvo

Ugotovili so še, da delavcem niso izplačevali dodatka za nočno delo in delo ob praznikih, nepravilnosti so ugotovili tudi pri obveščanju delavcev glede vodenja evidence. V letu 2025 je bila izdana odločba o prekršku, "zoper odločbo je podana zahteva za sodno varstvo in torej ni pravnomočna".