Nekoč ponos Kopra, danes njegova sramota. Servitski samostan, edini kulturni spomenik državnega pomena v mestu, že več kot dve desetletji sameva v središču zgodovinskega jedra in priča o brezbrižnosti do naše kulturne dediščine, pa tudi do spominov številnih Koprčanov, katerih življenje je bilo v preteklosti povezano s to stavbo. Nekoč mesto, kjer so privekali na svet številni novorojenčki, danes propada – stavba je zapuščena, z lepenko zabitimi okni, za katerimi se skrivajo razpadajoči zidovi. Leta 2011 je objekt brezplačno prešel v last Univerze na Primorskem pod pogojem, da bo v desetih letih obnovljen in ponovno zaživel, a obljube so ostale neizpolnjene. Univerza priznava, da denarja za obnovo nima, hkrati pa se stavbi ne želi odpovedati. Tudi koprske občine ta kulturni spomenik ne zanima več, medtem pa kulturna dediščina nezadržno propada. Domačini, ki se bivšega Servitskega samostana spominjajo še iz dni, ko so se tam rojevali njihovi otroci, danes ob pogledu nanj občutijo le žalost. Simbol nekdanjega ponosa mesta je postal boleče ogledalo odnosa do kulturne identitete Kopra in njegovih prebivalcev.
NEKOČ PONOS KOPRA, DANES SRAMOTA: Kako se ob pogledu nanj počutijo ljudje, ki so se tu rodili?
Koper
Poročali smo že o propadanju edinega kulturnega spomenika državnega pomena v Kopru – Servitskega samostana v središču zgodovinskega mestnega jedra, ki predstavlja edinstven arhitekturni primer svoje dobe ter sloga na vsej vzhodni jadranski obali. Številni domačini se ga spominjajo zlasti po tem, da je bila v stavbi vse do sredine 90-ih let koprska porodnišnica.
Kljub svojemu kulturnemu pomenu je stavba že več kot 20 let prepuščena propadanju, saj tudi, potem ko je bila leta 2011 prenesena na Univerzo na Primorskem (UP), obnova ni bila izvedena. Nekoč najprestižnejša stavba v Kopru, kljub temu da UP ni izpolnila pogojev, pod katerimi je Servitski samostan prešel brezplačno v njeno last – to pa je, da v roku desetih let obnovi stavbo in pridobi uporabno dovoljenje, sicer sledi odvzem –, ostaja v lasti UP.
Slednja tudi sama ugotavlja, da nima denarja za njeno obnovo. Čeprav je univerza pred leti prav zaradi tega predlagala vrnitev samostana državi, danes o tem, da bi se stavbi odpovedala, ne razmišlja več.
V tem času je bilo v stavbi, ki meri približno 4.000 kvadratnih metrov površine, notranjost pa krasijo tudi znameniti atriji in vrtovi, zbirališče odvisnikov, v njej so se po pripovedovanju domačinov prirejali celo okultni satanistični obredi. Zaradi nevarnosti so bili kasneje zaprti vsi dostopi. Poskusi, da bi nekdanji Servitski samostan po dolgih letih propadanja vendarle prešel v last koprske občine in tako postal dostopen širši javnosti, so se leta 2019 končali brez uspeha.
MOK: "Verjamemo, da bodo kmalu nadaljevali z deli"
Danes koprske občine (MOK) stavba Servitskega samostana ne zanima več in tudi ne razmišlja, da bi na državo naslovila zahtevo za prenos objekta v last občine z namenom, da sama pristopi k obnovi. Na vprašanje, ali menijo, da bi moral Servitski samostan kot objekt s pomembno kulturno, arhitekturno in urbano vrednostjo postati občinski, odgovarjajo:
"UP je sanacijo nekdanjega Servitskega samostana, ki je tudi stavba nekdanje porodnišnice in ima status spomenika državnega pomena, zagnala leta 2017. Gre za dolgoročni investicijski in znanstveno-raziskovalni projekt UP, ki sledi sodobnim načelom interdisciplinarnosti in vključevanja pri prenovi dediščine. Že ob začetku prenove so načrtovali obnovo v več fazah. Z obnovo ene največjih streh v državi so leta 2022 obvarovali dediščino pred nadaljnjim propadom in na ta način ustavili degradacijo spomenika," navajajo v kabinetu župana Aleša Bržana.
Na vprašanje, ali MOK spričo klavrnega stanja stavbe razmišlja o vključitvi Servitskega samostana v občinsko strategijo kulturne revitalizacije starega mestnega jedra in obnove kulturne dediščine, pa odgovarjajo: "V MOK podpiramo prizadevanja UP pri obnovi nekdanjega Servitskega samostana in verjamemo, da bodo kmalu nadaljevali z deli in postopoma vrnili spomenik mestnemu življenju."
Medtem je koprska občina zagnala obnovo nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo po prenovi postalo novo kulturno središče mesta. Celotna naložba je ocenjena na nekaj več kot 6,5 milijona evrov. Sam objekt je spomenik lokalnega pomena – nekdanja industrijska stavba je bila razglašena za kulturno infrastrukturo šele leta 2020.