V zadnjih dneh so se oljkarji v slovenski Istri in širšem Primorskem soočili z izrazitejšim zimskim ohlajanjem, ki je sprožilo vprašanja o morebitnih posledicah za oljčne nasade. Najnižje temperature so bile po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) izmerjene v jutranjih urah 8. januarja. Na severnem Primorskem so se ponekod spustile tudi do –10 stopinj Celzija, na letališču Portorož pa do –5 stopinj Celzija, kar je pri pridelovalcih vzbudilo vprašanja glede morebitnih posledic za oljčne nasade.
HLADEN JANUAR NA PRIMORSKEM PREIZKUŠA OLJČNE NASADE: Kakšne so lahko posledice?
Koper
Na Kmetijsko gospodarskem zavodu Nova Gorica (KGZS - Zavod GO), Poskusnem centru za oljkarstvo in Oddelku javne službe za kmetijsko svetovanje poudarjajo, da sama nizka temperatura še ne pomeni nujno poškodb. Pri presoji stanja je treba upoštevati več dejavnikov, med drugim trajanje mraza, lego oljčnikov, izpostavljenost vetru ter fiziološko stanje dreves. Na nekaterih območjih so nizke temperature spremljali še močan veter, sneg in ledeni dež, kar lahko dodatno vpliva na liste in mlajše poganjke.
"Oljke so trenutno v fazi zimskega mirovanja, ko so presnovni procesi upočasnjeni in so drevesa bolj odporna na mraz kot v času aktivne rasti. Zdrava, dobro olesenela drevesa v polni rodnosti lahko kratkotrajno brez večjih težav prenesejo temperature okoli –6 stopinj Celzija, pogosto tudi nekoliko nižje, če mraz ne traja predolgo," pojasnjujejo na KGZS – Zavodu GO.
Po njihovih navedbah so lahko problematične predvsem dalj časa trajajoče temperature pod –10 stopinj Celzija, ki lahko povzročijo trajnejše poškodbe lesa in poganjkov. Bolj občutljiva so mlada drevesa in sadike, pri katerih les še ni popolnoma dozorel. Pri teh se lahko pojavijo poškodbe enoletnih poganjkov, sušenje tanjših vejic ali v hujših primerih tudi poškodbe skorje.
"Pri mlajših nasadih so zaščitni ukrepi ključnega pomena," opozarjajo. Pridelovalcem priporočajo uporabo zimske koprene, jute ali flisa, pri čemer je pomembno, da zaščita ni nameščena pretesno in da omogoča kroženje zraka. Posebno pozornost je treba nameniti tudi zaščiti debla in koreninskega vratu, denimo z listjem, slamo ali dodatnim zasipom z zemljo.
Na odziv oljk na mraz pomembno vpliva tudi stanje dreves pred zimo. Na KGZS - Zavodu GO opozarjajo, da so drevesa, ki so bila jeseni močneje gnojena z dušikom ali zelo zgodaj in intenzivno obrezana, praviloma bolj občutljiva. Večje tveganje za poškodbe imajo tudi nasadi v mraziščih, nižjih legah ter drevesa, ki so bila v pretekli sezoni oslabljena zaradi suše ali bolezni.
Po obdobju nizkih temperatur strokovnjaki pridelovalcem svetujejo previdnost. "Z zimskim rezom ne gre hiteti, saj se posledice morebitnih poškodb pogosto pokažejo šele ob začetku pomladanske rasti," poudarjajo. Prav tako odsvetujejo pretirano spomladansko gnojenje z dušikom, ki lahko spodbudi prehitro rast in zmanjša odpornost dreves.
Glede na doslej znane podatke strokovne službe ocenjujejo, da so bile letošnje januarske temperature v večjem delu Primorske še znotraj zimske odpornosti oljk, zlasti pri starejših in dobro utrjenih nasadih. Dokončna ocena morebitne škode bo mogoča šele v prihodnjih tednih, ko se bo pokazal dejanski odziv dreves ob začetku nove vegetacijske sezone.


