Po lanski spremembi zakon o financiranju občin določa, da se razvitost posamezne občine, kot merilo za sofinanciranje investicij v občini, izračuna z upoštevanjem gostote naseljenosti, stopnje izobraženosti, stopnje delovne aktivnosti, bruto dodane vrednosti gospodarskih družb na zaposlenega, opremljenosti s komunalnimi dobrinami in razmerja med sredstvi za izvajanje zakonskih nalog ter drugimi prihodki.

Enak sistem velja za vse občine v državi. Največji del prihodkov občin predstavlja dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, torej osebni in premoženjski davek. Upravičene so do prihodkov iz lastnih virov, transfernih prihodkov iz državnega proračuna in sredstev EU, tretji vir pa je zadolževanje.

Kompozitni kazalnik razvitosti občine izračuna finančno ministrstvo za dve leti. Občine, ki so nadpovprečno razvite, niso upravičene do državnega sofinanciranja. Povprečno razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi znaša 1,00.

Med najbolj razvite občine v državi so se uvrstile vse štiri istrske občine. Ankaran s kazalnikom 1,77; Piran s kazalnikom razvitosti 1,65; Koper s kazalnikom 1,63 in Izola s kazalnikom 1,56.

Med kraškimi občinami se je Divača s kazalnikom razvitosti 1,44 prav tako uvrstila med najbolj razvite občine v Sloveniji. Občina Hrpelje-Kozina je s stopnjo razvitosti 1,25 upravičena do 60-odstotnega financiranja iz državnega proračuna. Sežana je s stopnjo razvitosti 1,18 upravičena do sofinanciranja v višini 70 odstotkov. Komen je s stopnjo razvitosti komaj nad povprečjem 1,1 upravičen do 70-odstotnega sofinanciranja.

Vseh občin v Sloveniji je 212, od tega jih je takšnih, ki ne potrebujejo državnega sofinanciranja, le 34. Med njimi, če pogledamo primorske občine, so še Ajdovščina s stopnjo razvoja 1,43; Nova Gorica s kazalnikom razvitosti 1,55 in Občina Šempeter-Vrtojba s stopnjo razvitosti 1,71.