Pri prejšnjem orodju so bili namreč podatki o uporabniku najprej poslani na inštitut, kjer so jih obdelali, obveščanje o rezultatih pa je potekalo z nekajdnevnim zamikom preko elektronske pošte. Nova aplikacija pa omogoča oceno vnosa vitamina D v hipu in povsem anonimno, brez posredovanja elektronske pošte ali drugih osebnih podatkov uporabnika, poudarjajo na inštitutu. Novo razvita aplikacija omogoča tudi primerjavo z referenčnimi vrednostmi in individualizirano interpretacijo rezultatov.

"Aplikacija omogoča tudi grafični prikaz relativnih prispevkov različnih virov k prehranskemu vnosu vitamina D, s čimer so uporabniki informirani o njihovih najbolj pomembnih virih tega vitamina. Grafičen prikaz je interaktiven in omogoča, da iz prikaza lahko izvzamete prehranska dopolnila in druge vire vitamina D. Rezultate ocene vnosa vitamina D si lahko opcijsko natisnete ali pošljete na svoj e-naslov, ki pa ga ne shranjujemo," je pojasnila Maša Hribar z Inštitut za nutricionistiko.

Na inštitut se nadejajo, da lahko z informiranjem prebivalcem pomagajo pri odločitvah glede potrebe po dodajanju vitamina D. Zaradi nizkega prehranskega vnosa vitamina D ima namreč v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D.

Med dosedanjimi, več tisočimi uporabniki orodja, kar 63 odstotkov moških in 57 odstotkov žensk s hrano in dopolnili ni doseglo niti pet mikrogramov dnevnega vnosa vitamina D, kar je precej manj od priporočenih 20 mikrogramov, je pojasnila Maša Hribar. Pri moških je bil povprečen vnos vitamina D s prehrano ocenjen na 2,8 mikrograma, pri ženskah pa na 2,6 mikrograma. Vprašalnik je pokazal še, da vitamin D dodaja več žensk (46 odstotkov) kot moških (32 odstotkov). Pri nekaterih uporabnikih pa so bili zaradi dodajanja ugotovljeni tudi previsoki vnosi tega vitamina, o čemer so bili uporabniki tudi obveščeni.

Za vitamin D je sicer po navedbah inštituta znano, da je pomemben za zdravje okostja, medtem ko se o njegovem pomembnem vplivu na delovanje imunskega sistema v javnosti več govori šele v zadnjih letih. Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja v človeški koži, medtem ko se od novembra do aprila zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov v našem geografskem območju ta proces praktično ustavi, ne glede na to, koliko smo izpostavljeni zimskemu soncu, pojasnjujejo na inštitutu.

Novo orodje je v celoti na voljo v slovenskem jeziku in je brezplačno dostopno na spletni strani inštituta. Razvoj je potekal v okviru državnega raziskovalnega projekta Nutri-D, ki ga Inštitut za nutricionistiko izvaja v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Fakulteto za aplikativne vede in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana, financirata pa ga ministrstvo za zdravje in Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost.