Juri meni, da bi bila "Slovenija izven Nata varnejša" in dodaja: "Slovenijo od nestabilnega Balkana loči Hrvaška, ki je članica Nata; vojna, ki bi prišla z Balkana, bi morala prečkati ozemlje Hrvaške, če bi se to res zgodilo, bi pomenilo, da je Nato obramba že propadla. Če pa bi do vojne prišlo s strani Hrvaške, nam Nato ne bi pomagal, saj zavezništvo velja le za zunanje napade, ne pa za spopade med državami članicami," navaja Juri.

S članstvom v Natu smo izpostavljeni tveganju, da bi nas morebitni konflikt na Balkanu, v katerega bi bila vključena Hrvaška, potegnil v vojno. "Če pa ne bi bili članica Nata, bi imeli možnost bolj fleksibilne, celo mirovniške ali posredniške vloge," je prepričan Juri. Podobno velja za Rusijo. Kot pravi Juri, smo s članstvom v Natu izpostavljeni nevarnosti, da bi nas morebitni konflikt med vzhodnoevropskimi državami z Rusijo potegnil v vojno, "s katero nimamo ničesar".

Kot še navaja Juri, ne drži, da Slovenija kot majhna država ne more biti nevtralna, saj so nevtralne države, kot so Švica, Avstrija, Irska, Ciper in Malta, prav tako med manjšimi. Opozarja, da ne drži trditev Juvanove, da mora nevtralnost priznati mednarodna skupnost, saj je nevtralnost "stvar enostranske razglasitve države".

Kar zadeva stroške obrambe, je Švica lani za obrambo porabila en odstotek BDP, Avstrija in druge države še manj, "Nato pa od Slovenije zahteva, da bi trošila kar pet odstotkov BDP", zaključuje svoje razmišljanje Juri.