Obdobje netipično toplega vremena v naših krajih se bo konec tega tedna zaključilo. Še do sobote bo k nam z južnimi vetrovi pritekal afriško-sredozemski topel zrak. Od sobote pa se bo kroženje zraka nad Evropo spremenilo, nad območje Alp bo pritekal zrak iznad severnega Atlantika, ki bo postopno hladnejši, je obete opisal Gregorčič.

Konec tedna se bo zaključilo tudi deževno vreme, v prihodnjem tednu se obeta suho vreme z nižjimi temperaturami. Ob jutrih bo lahko malo pod ničlo, več bo jasnine, tako da bodo tudi temperaturne razlike med jutri in dnevi po Gregorčičevih besedah spet večje, kot so bile v teh dneh oblačnega vremena.

Podobno zelo toplo vreme so vremenoslovci v Sloveniji nazadnje zabeležili pred 30 let. Vendar so topla obdobja v zadnjem času postala pogostejša, vse manj je hladnih obdobij. V letošnjem letu je bil le mesec maj podpovprečen glede temperatur, vsi ostali so bili v povprečju ali nadpovprečni, je pojasnil Gregorčič.

Letošnje leto se bo gotovo uvrstilo med najtoplejša leta doslej za Slovenijo, predvideva meteorolog, ki ocenjuje, da bo povprečna letna temperatura nad dolgoletnim povprečjem.

Ob tem je izpostavil, da se dvigovanje temperatur dogaja že nekaj let. Najtoplejša zima je bila zima 2006/2007, najbolj vroče poletje pa leta 2003. A od takrat ostajamo na podobno visokih temperaturah. Vzorec se sicer spreminja in smo še vedno deležni hladnih mesecev, a toplih obdobij je vse več, hladnih pa vse manj.

Izjemno visoke temperature so zabeležili na obeh delih sveta, saj je ledena površina tako na Arktiki kot Antarktiki padla na rekordno nizko raven, huje je bilo le še novembra 2016, piše na spletni strani NOAA.

Površina ledu na Arktiki je bila za 12,8 odstotka pod povprečjem, ki je določeno z meritvami med letoma 1981 in 2010, na Antarktiki pa je bila površina ledu za 6,35 odstotka pod povprečjem.

Povprečna temperatura je bila za 0,92 stopinje Celzija nad povprečjem 20. stoletja, s čimer je letošnji november drugi najbolj topel. Prvo mesto še vedno drži november leta 2015. Kar pet najbolj toplih novembrov so sicer zabeležili po letu 2013.

Tudi sicer kaže, da bo letošnje leto eno najtoplejših. Med januarjem in decembrom je bila namreč temperatura v povprečju za 0,94 stopinje nad povprečjem 20. stoletja, tako da je to tudi drugo najtoplejše obdobje med januarjem in decembrom v 140 letih, le malo za enakim obdobjem leta 2016.

Tudi tokrat sta bila letna časa, jesen oz. pomlad glede na hemisfero, nad povprečjem 20. stoletja. Zabeležili so namreč 0,94 stopinje višje temperature in tako ponovno drugo najvišje povprečje za rekordnim letom 2015.

Ravno v nedeljo so na podnebni konferenci ZN v Madridu dosegli le kompromisni dogovor o sklepni izjavi, ki poudarja nujnost dodatnega ukrepanja za doseganje ciljev glede dviga temperature. A so odločanje o knjigi pravil za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma prestavili na leto 2020.

Ta podnebni dogovor za cilj določa, da se dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, obenem pa poziva k prizadevanjem za 1,5 stopinje.