Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je začel zakupnikom izstavljati poračune uporabnine za nepremičnine na državnih zemljiščih, za katere nimajo sklenjene pogodbe o uporabi. S tem želijo odpraviti neenakopravno obravnavo tistih zakupnikov, ki za uporabo zemljišč in objektov že plačujejo po pogodbi in predpisih.

Gre za približno 3.500 različnih objektov, ki niso vključeni v nobeno zakupno ali drugo pogodbeno razmerje, pri čemer uporabniki za njihovo uporabo doslej niso plačevali ustreznega nadomestila. Največ, skoraj polovica, takšnih objektov se po poročanju TV Koper nahaja v treh obalnih občinah – Kopru, Izoli in Piranu – skupaj 1.524 objektov.

Poračuni za nazaj – tudi do več tisoč evrov

Poračuni zajemajo pretekla tri leta, zneski pa v nekaterih primerih dosegajo več tisoč evrov; rekordni primer v Sečovljah, znaša kar 35.000 evrov. Povprečni znesek znaša 765 evrov, ki ga je mogoče poravnati v več obrokih, medtem ko bo letna uporabnina za objekt v prihodnje v povprečju znašala 165 evrov.

Na skladu poudarjajo, da gre za korak k poenotenju obravnave vseh zakupnikov in vzpostavitvi pravičnih pogojev. "Sklad je z zbiranjem podatkov iz uradnih evidenc in terenskimi popisi identificiral objekte, ki stojijo na zemljiščih v njegovem upravljanju, vendar niso vključeni v nobeno pogodbeno razmerje, ter njihove uporabnike. Z njimi želimo urediti pogodbena razmerja ali pa doseči odstranitev objektov in vzpostavitev kmetijske rabe na zemljiščih," so pojasnili.

Pravna podlaga za zahtevek je obligacijski zakonik, ki lastniku oziroma upravljavcu zemljišča omogoča, da od osebe, ki tujo stvar uporablja v svojo korist, zahteva nadomestilo koristi. Višina uporabnine je določena na podlagi cenikov sklada, tako da so zneski zahtevkov usklajeni z višino nadomestila, ki bi ga sklad zaračunal ob sklenitvi pogodbenega razmerja.

Poračuni sprožili val ogorčenja med kmeti

 Nedavni poračuni, ki jih je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS poslal zakupnikom, so na terenu povzročili pravi val ogorčenja. Številni kmetje so prejeli visoke zneske, ki jih postavljajo v težak položaj – pri marsikom so zneski dosegli več tisoč evrov.

"Ko sem prejela položnico za 5.500 evrov, me je dobesedno streslo," pripoveduje Nevenka Peroša iz Nove vasi nad Dragonjo. Sklad ima z njo že petnajst let odprto pogodbo, vendar se, kot pravi, v vsem tem času ni nič premaknilo: "Zabeleženo imajo, da imamo štiri kontejnerje, pa se ne zgodi nič. Vse stoji. Sklad mirno spi, mi pa se borimo iz dneva v dan."

Nevenkina kmetija leži na hribu, del zemljišč pa v dolini – zato, kot pravi, potrebujejo osnovne objekte za shranjevanje orodja in strojev. "Če nimaš strehe nad glavo, vse propada. Stroji, orodje, pridelek ...  Za silo smo nekaj naredili, ker drugače ne bi mogli delati," razlaga in dodaja, da so bili celo tarča tatov.

Vse stoji – birokracija duši kmetijstvo

Namesto razumevanja pa se soočajo z birokratskimi labirinti. "Imamo parcelo, ki je bila že denacionalizirana, pa za njo še vedno deset let plačujemo najemnino. Vlade se menjavajo, odgovori se spreminjajo, rešitve pa nikjer. Že leta se vrtimo v začaranem krogu. Nič se ne uredi," je kritična.

Ko je prejela položnico, je poskušala kontaktirati sklad, a zaman. "Nihče se mi ni javil. Dobili smo le sporočilo, da lahko zahtevamo obročno odplačevanje. Če pa bomo objekte odstranili, bomo dobili povrnjeno. Torej, na zemljiščih sklada ne smeš imeti nič! Plačujemo zakup zemljišča, zdaj pa bi morali plačevati še za objekte, ki tam stojijo,“ opozarja Peroša.

Po njenih besedah je sistem krivičen in neprijazen do kmetov: "Zemljišča vedno kupujejo tisti, ki imajo denar. Mi kmetje denarja ne trošimo za luksuz, ampak za delo in preživetje. Če imaš objekt na svojem zemljišču, je vse v redu, če pa imaš objekt na zemljišču sklada, pa si kaznovan."

Položnico bo vrnila

Najbolj jo boli odnos države do kmetov: "Kmetijstvo ni luksuz, je preživetje. Od tega ne boš obogatel. A namesto da bi nam država olajšala delo, nam ga otežuje. Položnico bom vrnila – dovolj imam! Zdi se, kot da bi načrtno uničevali kmetijstvo. Veliko nas je v podobnem položaju."

Opozarja, da takšen odnos ubija voljo in prihodnost slovenskega kmetijstva: "Mladi se ne odločajo za kmetovanje, ker jih že na začetku zaduši birokracija in stroški. Država bi morala stati za nami, ne proti nam."

Rodovitna dolina, a kmetje nemočni pred vodo in birokracijo

Spomnimo, da se kmetje v dolini reke Dragonje že več desetletij soočajo s še eno zgodbo, ki jo birokracija duši, namesto da bi se z njo spopadla. Po vsakem močnejšem nalivu se rodovitna zemlja spremeni v blato, pridelki propadejo, upanje pa v frustracijo. Kmetje, ki tu že desetletja delajo in živijo s to pokrajino, opozarjajo, da so opozorila o zamašenih kanalih, neurejenih pritokih in zamujenih projektih ostala prezrta. Poleg težav z birokracijo in zadnjimi postopki sklada to še dodatno otežuje njihovo delo in vzdrževanje kmetijskih površin.