Kot je še povedal Tomasetig, jim je uspelo dolgove do bank, dobaviteljev in davkarije zmanjšati. Glede tržaškega Kulturnega doma, ki zadnje dneve zaposluje tudi slovensko javnost, pa da še vedno iščejo rešitev, poroča Primorski dnevnik. Kulturni dom se ne prodaja na nepremičninskem trgu, ampak iščejo zanj rešitve v smeri prenosa lastništva zgolj med institucionalnimi subjekti.

Kot je še bilo slišati v Jamljah, je krizo družbe Dom povzročila zgrešena strategija leta 2012. Takrat so izvedli fuzijo nepremičninskega sklopa z nakupom družbe KB Invest, kasneje pa še več drugih neekonomskih investicij.

V SKGZ so prepričani, da takšno stanje družbe Dom meče slabo luč tudi nanje in ima resne posledice za celotno narodno skupnost. Izpostavili so dve ključni izhodišči, da se v prihodnjih mesecih ugotovi, kdo je odgovoren za neustrezne odločitve v preteklosti, in da se od njih distancirajo. Kot drugo pa, da se vzpostavi bolj pregledna in bolj jasna komunikacija med družbo Dom in njenim lastnikom Tržaško matico, ki je članica SKGZ.

Republika Slovenija ne more biti neposredna lastnica

Krovna organizacija je predstavniški in sindikalni subjekt narodne skupnosti, tudi servis svojim članom, zato ne bodo dovolili, da bi kdo njihov molk razumel kot zadržanost. Izpostavili so še, da je omejevanje dostopa do informacij eno najbolj učinkovitih orožij oblasti, SKGZ pa si tega ne sme privoščiti. In, da mora SKGZ kot povezovalna in odgovorna sila slovenske skupnosti stopiti v novo obdobje brez bremen preteklosti, ki bi lahko ovirale poslanstvo organizacije.

V uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu so včeraj potrdili, da pogovori potekajo, da pa Slovenija ne more biti neposredna lastnica stavbe oz. Kulturnega doma. Stavbo so zgradili leta 1920 po načrtih arhitekta Eda Mihevca, ima šest nadstropij. Slovenska manjšina jo je dobila po drugi svetovni vojni v zameno za leta 1920 požgani Narodni dom v središču Trsta. Po določilih londonskega memoranduma je del sredstev namenila Italija, preostalo so prispevali rojaki v nekdanji Jugoslaviji in izseljenci.

Kot je povedala državna sekretarka v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vesna Humar, se tako oni kot zunanje in kulturno ministrstvo zavedajo pomena stavbe in uspešnega delovanja SSG.

Kako bo stanje vplivalo na sezono SSG?

V uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu so potrdili, da so se o poslovanju nepremičninske družbe Dom s predstavnikoma obeh krovnih organizacij, SKGZ in Sveta slovenskih organizacij, ter upravljavci družbe večkrat pogovarjali. Dodali so, da so jih sogovorniki seznanili z neformalno cenitvijo stavbe, a konkretnega zneska niso navedli.

Ob tem so pojasnili, da je Republika Slovenija v tujini lahko samo lastnica stavb, v katerih potekajo diplomatske in konzularne dejavnosti, in mora o svojem lastništvu obvestiti državo, v kateri se nepremičnina nahaja. Ne more torej postati neposredna lastnica kulturnega doma, zato bi bil v skupnosti Slovencev v Italiji potreben konsenz o tem, katera obstoječa ali nova pravna oseba v okviru struktur Slovencev v Italiji bi lahko od nepremičninske družbe Dom prevzela upravljanje stavbe v ulici Petronio. "Ni pričakovati, da bi tak dogovor lahko dosegli hitro," so še ocenili.

Napoved prodaje na potek sezone SSG ne bo vplivala, je povedal predsednik upravnega odbora gledališča Ivan Jevnikar. Izrazil je upanje, da se bo zadeva rešila, in poudaril, da mora SSG imeti svojo stavbo, sicer bo izgubil naziv stalnega gledališča.

Slovenija je že sodelovala pri odkupu stavbe

Slovenija je v preteklosti že sodelovala pri odkupu zgradbe, pomembne za manjšino, in sicer je leta 2009 od Mohorjeve družbe Celovec zaradi težav v poslovanju odkupila stavbo študentskega doma in hotela Korotan na Dunaju. Odkup je izvedla družba Študentski dom Korotan (Studentenheim Korotan), ki je pravna oseba zasebnega prava, družba z omejeno odgovornostjo, s sedežem na Dunaju in katere edina lastnica je Republika Slovenija. Z družbo v imenu Slovenije upravlja Slovenski državni holding, so še pojasnili v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Družba Študentski dom Korotan torej ustvarja prihodke, ki jih vlaga v vzdrževanje stavbe. S tega stališča je situacija le delno primerljiva z morebitnim odkupom zgradbe kulturnega doma v Trstu, so še navedli.