Prebivalstvo Slovenije je 1. julija sestavljalo 1.045.835 moških in 1.043.475 žensk. Prvič v več kot 160-letni zgodovini, odkar so zanesljivi podatki o prebivalstvu na sedanjem ozemlju Slovenije, je bilo več moških kot žensk, je na današnji novinarski konferenci pojasnila Barica Razpotnik iz statističnega urada (Surs). S tem se Slovenija uvršča med redke države v EU s takšno sestavo prebivalstva, več moških kot žensk imajo le še na Švedskem, Malti in Luksemburgu.

Takšno razmerje med spoloma je predvsem posledica močnejšega priseljevanja iz tujine, saj je med priseljenimi tujimi državljani izrazito več moških kot žensk, je povedala.

Medtem ko je bil selitveni prirast slovenskih državljanov negativen, pa je bil tujih državljanov izredno pozitiven. Selitveni prirast je bil nazadnje tako visok pred 10 leti. Skupaj se je v Slovenijo lani priselilo skoraj 15.000 oseb več, kot se jih je odselilo. Lani se je po podatkih Sursa v Slovenijo priselilo 28.455 ljudi, odselilo pa 13.527. Med tujci, ki so se priselili, jih je bila polovica iz BiH. Med prebivalci Slovenije pa tako narašča število tujih državljanov, lani je delež znašal 6,6 odstotka, je pojasnila.

Tipični tujec, ki se je lani priselil v Slovenijo, je bil moški, star okoli 32 let, s končano poklicno šolo in državljanstvom BiH. V Sloveniji se je zaposlil in delo dobil v gradbeništvu. Slovensko državljanstvo je lani prejelo 1978 ljudi, od tega sta bili dve tretjini iz BiH, tretjina je bila stara manj kot 15 let.

Po besedah generalnega direktorja Sursa Bojana Nastova projekcije kažejo, da se bo prebivalstvo Slovenije povečevalo do približno leta 2023, nato naj bi začelo počasi padati. Leta 2100 naj bi Slovenija imela 1.796.000 prebivalcev.

Poleg tega napoveduje, da naj bi se v naslednjih desetletjih zelo pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Danes je petina prebivalstva starejša od 65 let, leta 2055 naj bil ta delež skoraj 32-odstoten. In če danes pri nas živi 200 stoletnikov, jih bo leta 2100 okoli 5600.

V tretjem četrtletju letošnjega leta je bilo delovno aktivnih okoli milijon ljudi v Sloveniji. Na teden so opravili v povprečju 34 ur dela. Po besedah Nastova je spodbudna novica ta, da je bila v prvih treh četrtletjih stopnja brezposelnosti pod pet odstotkov, medtem ko je v EU ta delež dobrih šest odstotkov.

Povprečna neto mesečna plača je znašala 1114 evrov, nominalno se je povišala za 3,7 odstotka, ob upoštevanju inflacije za dva odstotka. Plače so rasle tako v javnem (v sektorju država za dobrih šest odstotkov) kot zasebnem sektorju, ob takem trendu do konca leta pa bi šlo za najvišjo letno rast plač od leta 2008.

Dvig plač se odraža v rasti razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ta je bil v prvi polovici letošnjega leta sedem odstotkov več kot v istem obdobju lani. Na račun tega gospodinjstva tako več potrošijo kot tudi več privarčujejo.

Drobnoprodajne cene so v letošnjem letu rasle, od začetka leta do konca novembra za dva odstotka. K letni inflaciji je največ prispevala podražitev hrane in brezalkoholnih pijač, pa tudi storitev in blaga, pri čemer je Nastov izpostavil zdravstveno zavarovanje. To rast cen pa so nekoliko ublažile nižje cene goriv in energije.

Stanovanjske nepremičnine so se v drugem četrtletju letos podražile za skoraj šest odstotkov, skupna vrednost vseh prodanih stanovanjskih nepremičnin je v tem obdobju znašala 330 milijonov evrov. Število prodaj rabljenih nepremičnin je bilo v zadnjem letu in pol najvišje, saj je bilo prodanih 3452 rabljenih stanovanjskih nepremičnin. Po drugi strani pa je bilo prodanih izredno malo novih stanovanj, le 42.

Statistiki so se osredotočili tudi na spletno nakupovanje, ki še vedno narašča. Vsaj en spletni nakup je v zadnjih 12 mesecih opravilo 56 odstotkov oseb, najpogosteje so kupovali oblačila, športno opremo ali obutev, pa tudi nastanitve ali prevoze, počitniške aranžmaje.