Rezultat, ki temelji na glasovnicah iz vseh volilnih okrožij, je v pretežni meri potrdil izid, ki so ga napovedovale vzporedne volitve. Gre za najslabši rezultat za krščanske demokrate doslej - še leta 2017 so prejeli skoraj 33 odstotkov glasov -, medtem ko je uspelo socialdemokratom podporo v primerjavi z letom 2017 okrepiti za več kot pet odstotkov.

Med drugim je SPD uniji CDU in CSU simbolično "ukradla" nekdanji volilni okraj kanclerke Angele Merkel v zvezni deželi Mecklenburg-Pomorjansko. Pred štirimi leti je tam kar 44 odstotkov t. i. prvih glasov, s katerimi volivci neposredno izberejo predstavnika okraja v bundestagu, pripadlo Merklovi. V nedeljo jih je kandidat konservativcev prejel 20,6 odstotka, kandidatka SPD pa dobrih 24 odstotkov.

Zeleni so glede na uradne izide v nedeljo osvojili 14,8 odstotka glasov, kar je njihov doslej najboljši rezultat, a obenem hudo razočaranje, saj so pred nekaj meseci uživali še kar dvakrat višjo podporo. Celo kanclerska kandidatka Zelenih Annalena Baerbock je morala priznati poraz v bitki za neposredni poslanski mandat v volilnem okraju v Potsdamu, kjer jo je prepričljivo, s 34 proti 19 odstotkom, premagal Scholz. Baerbockova bo sicer brez težav prišla v bundestag preko strankarske volilne liste Zelenih.

Zelenim sledijo liberalci (FDP) z 11,5 odstotka podpore, slabim odstotkom več kot pred štirimi leti. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je zbrala 10,3 odstotkov glasov. Čeprav je v primerjavi z volitvami leta 2017 izgubila več kot dva odstotka, pa se AfD, kot izpostavlja bilten Politico, očitno spreminja iz majhne protestne nacionalne stranke v močno regionalno politično silo na vzhodu Nemčije. Med drugim je v nedeljo tako slavila v zveznih deželah Saška in Turingija.

Skrajno leva Levica je medtem osvojila 4,9 odstotka, s čimer je načeloma ostala pod petodstotnim pragom za vstop v zvezni parlament, a po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v njem kljub temu ostaja. Razlog za to je v zapletenem nemškem volilnem sistemu, ki je kombinacija proporcionalnega in večinskega. Po zaslugi slednjega je namreč Levica prejela tri neposredne mandate, kar ji zagotavlja vstop v bundestag, tudi če sicer ne doseže zahtevanih petih odstotkov.

Po ugotovitvah javne televizije ARD so mlajši volivci večinoma volili FDP in Zelene, medtem ko imata SPD in unija CDU/CSU občutno starejše volilno telo.

Olaf Scholz

Kdo bo nasledil Merklovo?

Po tesnem izidu še ni jasno, kdo bo na kanclerskem položaju nasledil Angelo Merkel. Da si bosta prizadevala za oblikovanje vlade, sta napovedala tako kanclerski kandidat socialdemokratov Olaf Scholz kot tudi Armin Laschet, ki je bil kandidat unije. Še posebej za Lascheta je od tega verjetno odvisno njegovo politično preživetje, ocenjuje dpa.

Aktualna kanclerka bo tako verjetno še kar nekaj časa vodila prehodno vlado, saj se utegnejo koalicijska pogajanja zavleči - sinoči se je denimo ugibalo o "božični koaliciji", medtem ko so se po volitvah septembra 2017 pogajanja o novi vladi zavlekla celo v naslednje leto.

Armin Laschet in Angela Merkel

Bo vladala "jamajka" ali "semafor"?

Glede na izide se omenjata predvsem dve možnosti koalicij - t. i. jamajka in semafor. Črno-rumeno-zeleno jamajko bi sestavili črni konservativci skupaj z FDP in Zelenimi, semafor pa rdeči socialdemokrati prav tako skupaj z FDP in Zelenimi. Odločilen jeziček na tehtnici bo torej rumeno-zelen, pri čemer bi v FDP načeloma raje sodelovali s konservativci, v Zelenih pa s socialdemokrati. Formalnih pravil ni in ne bi bilo prvič, da koalicijske vlade ne bi oblikovala zmagovalka volitev.

Sinočnja anketa za javno televizijo ZDF je pokazala, da bi kar 55 odstotkov vprašanih v prihodnje raje imelo vlado pod vodstvom SPD. Vlado s CDU/CSU na čelu bi raje videlo le 36 odstotkov vprašanih, devet odstotkov pa jih je bilo neodločenih.

V vsakem primeru bo danes najprej na vrsti temeljita analiza volilnih rezultatov v posameznih strankah, tudi javno za medije, napoveduje dpa.