Fotografija je simbolična.

Za sporazum je glasovalo 93 senatorjev, 61 jih je bilo proti. Konec januarja ga je že potrdil spodnji dom parlamenta v Rimu, poslanska zbornica.

Skladno z dogovorom, ki sta ga Rim in Tirana sklenila novembra lani, bi Italija v pristaniškem mestu Shengjin na severu Albanije zgradila sprejemni center za migrante, kjer bi obravnavala prošnje prosilcev za azil, rešenih na morju. V sprejemnem centru v vasi Gjader pa bi izvajali druge postopke. Oba centra, s katerima bi upravljala Italija, naj bi po uradnih ocenah sprejela do 3000 migrantov na mesec.

Iz dogovora so izključeni ljudje s posebnimi potrebami, kot so starejši, otroci ali nosečnice, migranti in begunci, ki so jih rešile ladje nevladnih organizacij, ter ljudje, ki so pristali neposredno na italijanskih tleh.

S prvima centroma za identifikacijo in sprejem migrantov v drugi državi želi Italija po lastnih navedbah pospešiti obravnavo prošenj za azil ali morebitne repatriacije, medtem ko se sooča s povečanim številom prebežnikov preko Sredozemskega morja.

Dogovor je sprožil obsežne kritike opozicije in zagovornikov človekovih pravic tako v Italiji kot v Albaniji.

Predsednik vlade Albanije Edi Rama

Albanski parlament bo o ratifikaciji dogovora z Italijo po napovedih glasoval po tem, ko bo dobil vse ustrezne dokumente glede odločitve ustavnega sodišča. To je dogovor konec januarja podprlo in odločilo, da ne krši ozemeljske celovitosti Albanije. Pričakovati je sicer, da bo parlament v Tirani dogovoru dal zeleno luč, saj imajo socialdemokrati premierja Edija Rame v njem večino.

Italijanska premierka je ob nastopu položaja leta 2022 obljubila, da bo ustavila migracije. A število migrantov, ki preko Sredozemskega morja pridejo v Italijo, je odtlej naraslo s 105.000 leta 2022 na skoraj 156.000 lani.