V Sloveniji je bilo lani za javni vodovod načrpane za 0,8 odstotka več vode kot predlani. Skoraj vso so načrpali iz podzemnih virov. Gospodinjstva so iz javnega vodovoda porabila za pol odstotka več vode, proizvodne in storitvene dejavnosti pa 1,8 odstotka manj, so sporočili iz statističnega urada. Med prebivalci obalnih občin so bili najbolj potratni Pirančani, najmanj pa Koprčani.
KOLIKO VODE PORABIMO NA OBALI? Najbolj potratni Pirančani, najmanj Koprčani
Slovenija
Za javni vodovod so lani načrpali 170,7 milijona kubičnih metrov (m3). Po podatkih statističnega urada so je 169,4 milijona m3 načrpali iz podzemnih virov, od tega iz izvirov 58 milijonov m3. Iz površinskih voda so načrpali 1,3 milijona m3 vode, kar je približno toliko kot v letu 2017.
Iz povodja Donave je bila zagotovljena količina načrpane vode lani za en odstotek večja, zagotovljena količina načrpane vode iz povodja Jadranskega morja pa je bila za 4,3 odstotka manjša kot v prejšnjem letu.
Gospodinjstva so lani porabila 79 milijona m3 vode iz javnega vodovoda, kar je 0,5 odstotka več kot leta 2017, poslovni subjekti pa so je porabili 36,9 milijona m3 oz. 1,8 odstotka manj kot leta 2017.
Okoli 4,8 milijona kubičnih metrov porabljene vode ni bilo obračunane. Gre za vodo iz hidrantov, za gašenje požarov in za čiščenje cest, so pojasnili statistiki. To je bilo za 19,5 odstotka manj kot leta 2017. V omrežju pa se je izgubilo 49,6 milijona kubičnih metrov vode ali 5,8 odstotka več kot leto prej.
"Poraba vode za gašenje je zanemarljiva in nepomembna kategorija rabe vode. Večja poraba vode za te namene je le v primeru večjih požarov v naravi, ki pa v obravnavanem obdobju niso bile zabeležene," so nam pojasnili na Rižanskem vodovodu in dodali, da je zanemarljiva tudi poraba vode za čiščenje cest oziroma ulic, saj se ne izvaja sistemsko in je vezana na lokalno čiščenje posameznih lokacij po prireditvah v majhnih količinah.
Dolžina celotnega vodovodnega omrežja je bila sicer lani 32.360 kilometrov, do konca leta 2018 pa je bilo na vodovodno omrežje priključenih 454.487 priključkov.
Koliko vode so lani porabili prebivalci obalnih občin?
Največ vode so seveda porabili v Mestni občini Koper, in sicer približno 3,1 milijona m3 vode. Gospodinjstva so porabila dobra dva milijona m3 vode, medtem ko so gospodarski subjekti porabili skoraj 1,1 milijona. Posamezen Koprčan je znotraj gospodinjstva tako na dan povprečno porabil 107 litrov vode, s tem pa bil najbolj varčen v primerjavi z ostalimi prebivalci obalnih občin, so nam podatke predstavili na Rižanskem vodovodu.
Sledi občina Piran z 1,7 milijona m3 porabljene vode. Tu je poraba med gospodinjstvi in gospodarskimi subjekti precej izenačena, prva so porabila 818.345 m3 vode, drugi pa 893.782. Pirančani so za kuhanje, tuširanje, zalivanje in podobno dnevno porabili 127 litrov vode, s tem pa so tudi najbolj potratni med prebivalci obalnih občin.
Na tretjem mestu je izolska občina, kjer so v lanskem letu porabili nekaj več kot milijon m3 vode: 648.233 gospodinjstva in 398.290 gospodarstvo. Posamezen občan občine Izola je za lastne potrebe na dan porabil 109 litrov vode.
Najmanj vode so skupno pričakovano porabili v najmanjši obalni občini, Ankaranu, in sicer zgolj 292.480 m3 vode, pri čemer je poraba med gospodinjstvi in gospodarstvom zelo izenačena. So pa Ankarančani drugi na lestvici največjih potrošnikov v gospodinjstvu, saj so na dan na osebo porabili 118 litrov vode.
Podatki za letos še niso znani, se je pa po pozivu županov obalnih občin k racionalni rabi vode, zaradi železniške nesreče v Dolu pri Hrastovljah in izlitja kerozina, poraba vode iz cca 36.000 m3/dan zmanjšala na cca 34.000 m3 dan, kar je zadostovalo za nemoteno oskrbo s pitno vodo, so nam še sporočili z Rižanskega vodovoda.