Izredna seja se je začela z nagovorom župana Gregorja Macedonija, ki je sejo sklical zaradi poslabšanja varnostnih razmer v jugovzhodni Sloveniji.

"Aco je bil žrtev objestnega nasilja in sistematičnega opuščanja kaznovanja," je dejal župan. Vsi zbrani na trgu v Novem mestu nočejo, da bi se to zgodilo še komu, prav tako pa nočejo, da bi državno sistematično zapostavljanje še naprej pehalo romske otroke v neizobrazbo, nedelo in kriminal.

"Dovolj je, da imamo storilce ponavljajočih se in vse bolj drznih kaznivih dejanj, dovolj je, da se žrtve bojijo biti žrtve bolj, kot se storilci bojijo kazni," je poudaril Macedoni in se vprašal, zakaj država bolj ščiti storilce kot žrtve.

"V soboto pred tragičnim dogodkom se je v istem lokalu zgodil pretep. Posnetki so prikazovali brutalno nasilje. Zakaj se dva pretepena mladostnika oziroma njuni starši niso odločili za pregon? Enako je bilo poleti, ko sta se zgodila dva pretepa 17-letnikov. V enem primeru se starši niso odločili za pregon. Zakaj? Ker se nas vse več boji. Bojimo se morebitnega maščevanja in bojimo se biti del postopkov, kjer je žrtev na slabšem kot storilec. To je danes slovenski pravosodni sistem," je navedel Macedoni in opozoril, da so storilci večkrat obsojeni na pogojne kazni.

Novo Mesto
pic.twitter.com/Jjkej07FlL

— Laura Mars (@petrovdanska) October 28, 2025

Med prisotnimi v dvorani je tudi predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki mu je Macedoni dejal, da mu bo po seji izročil primere zadnjih desetih let, "ki sami govorijo, zakaj gorijo sveče nedaleč stran in zakaj se je morala zunaj zbrati množica".

Po njegovih besedah ne pristajajo več na to, da tožilci in preiskovalni sodniki razumejo pripadnost posebnim socialnim okoljem v jugovzhodni Sloveniji in Posavju kot posebno olajševalno okoliščino in tudi kot razlog za drugačno obravnavo. Vprašal se je, zakaj se storilci težkih kaznivih dejanj prosto sprehajajo brez zapornih kazni in se jim dosoja pogojne kazni eno za drugo.

"Ali niso dolžni sodniki spoštovati ustave, ki pravi, da država zagotavlja varnost svojim državljanom," se je vprašal župan.

Gregor Macedoni

Po njegovih besedah je zagotavljanje varnosti s strani države in pravosodja v njihovi regiji padlo na celi črti. "Dovolj je tega, da je prejemanje denarne socialne podpore razlog za nekaznovanost. Ali si lahko Slovenija kot država privošči, da ima posameznike, ki imajo več kot 100 neizterjanih kazni," je še vprašal. "Dovolj je vrtičkarstva, kjer nosilci socialne politike ne znajo ali pa ne želijo razumeti, da njihov ozek pogled ruši delo številnih drugih državnih organov, ki opravljajo svoje delo in napišejo odločbe za prekrškovne globe," je dejal Macedoni.

Po njegovih besedah Novo mesto od sobote ne bo nikoli več enako. Odgovornost vseh predstavnikov vlade in pravosodja pa je, da bo Novo mesto in vsa regija varna in da bodo živeli v normalnem bivalnem okolju.

Spregovorili so tudi župani drugih dolenjskih in posavskih občin, kjer živijo pripadniki romske skupnosti.

Kočevski župan Gregor Košir je opozoril na problem zaposlovanja Romov. Pojasnil je, da jim je preko sistema romskega zaposlitvenega programa uspelo zaposliti devet deklet, a so na koncu prišli do ugotovitve, da je njihovo plačilo preko zaposlitve nižje od tistega, ki ga prejmejo preko socialnih transferjev. 

"Gre za problem družbene ureditve, ki ima težave. Da bi bili vsi enaki pred zakonom, kjer naj bi bil kazenski sistem učinkovit. Morda pa so Romi le vrh ledene gore sistema, ki brutalno, tragično, izkoriščevalsko, vehementno ravnanje skupine posameznikov dovoljuje. Zaradi tega je minuli vikend moral človek umreti," je poudaril Košir.

Župan občine Šentjernej Jože Simončič je opisal dogajanje v Šentjerneju. "Že dolga leta sobivamo. Nekoč v nekakem krhkem ravnovesju, danes pa je naše sobivanje popolnoma porušeno. Razmere se poslabšujejo iz dneva v dan. V občini je približno 300 Romov in 7.500 vseh občank in občanov," je dejal.

Poudaril je, da so si župani občin z romskimi naselji močno prizadevali za spremembe. Spomnil je na predloge zakonskih sprememb, ki bi po njegovem mnenju edini pripomogli k izboljšanju. "V Ljubljani smo bili na ponižujoč način odpravljeni," je povedal Simončič. 

Simončič je izpostavil tudi zahtevo po ustreznih sistemskih spremembah socialne, delovnopravne in davčne zakonodaje in politike, "ki bodo prejemnike socialnih transferjev, ki ne spoštujejo zakonodaje in se ukvarjajo s kriminalom, kaznovala".

Tudi župan Ribnice Samo Pogorelc težavo vidi v neučinkovitem sistemu, ki omogoča, da se nespoštovanje zakonov nadaljuje. Zavzema se za pospešitev kazenskih postopkov za nasilne in organizirane storilce, dvig kazni ter znižanje kazenske odgovornosti na 13 let. Da so varnostne težave enake kot na Dolenjskem tudi v Posavju, pa je izpostavil brežiški župan Ivan Molan.

Kritičen je bil do vlade in predvsem do ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca, ki je vladni koordinator za romsko problematiko in po njegovem mnenju najbolj odgovoren za to, da socialna politika ni stimulativna, ampak "podpira nedelo in kriminal".

Razmere je predstavila tudi županja Metlike Martina Legan Janžekovič, ki je med drugim povedala, da je občina Metlika za današnji shod organizirala brezplačen prevoz z avtobusom iz avtobusne postaje v Metliki, kjer pa se je zbrala množica Romov, ki jih je nadlegovala in jim grozila.

Po mnenju županje Občine Trebnje Maje Pohe pa je dogajanje v Novem mestu odprlo oči in pokazalo, da so razmere na področju romske problematike prešle okvire, v katerih se prebivalci v jugovzhodni Sloveniji še lahko počutijo varne in mirne.

Z romskimi vprašanji se srečujejo tudi v občini Straža, tamkajšnji župan Dušan Krštinc pričakuje hitrejše in učinkovito ukrepanje ne le policije, temveč tudi sodne veje oblasti, saj mora biti kazen pravočasna in izvršljiva, prav tako morajo tudi prejemniki socialne pomoči odgovarjati za svoje prekrške. Tudi župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk je izrazil zahtevo, da jih država zaščiti pred nevarnostmi, s katerimi so soočeni.