Borut Jerman, namestnik vodje skupine in zadolžen za participativne prijeme pri projektu Piran 4 Istria 2025

Kdaj se je prvič pojavila ideja za projekt Piran-Pirano 4 Istria 2025 in kdo so njeni začetniki?

Že leta 2018 se je ideja porodila na Občini Piran in pričeli smo razmišljati o tej možnosti. To je bilo še pred lokalnimi volitvami. Ko je županovanje v Piranu prevzel Đenio Zadković in ko se mu je predstavila ideja, je bil takoj za. Takrat je tudi vzklila ideja, da bi v to zgodbo vpletli vse štiri obalne občine. Bolj konkretno smo na projektu začeli delati, ko je Občina Piran sprejela proračun, torej po mesecu marcu, poleti pa je nato sledil podpis pisma o nameri vseh štirih županov. Kot začetnika bi zato izpostavil kar piranskega župana Zadkovića. Idejo so zapisali sicer že v teku sprejemanja lokalnega programa za kulturo Občine Piran, ki so ga naredili skupaj z vsemi kulturnimi akterji v piranski občini. Že takrat so razmišljali, da bi bilo dobro izkoristiti priložnost, ki se nam ponuja, glede na to, da Sloveniji pripada Evropska prestolnica kulture leta 2025. Ko se je v Piranu sprejemal program za kulturo, se je kandidatura za EPK umestila kot eden izmed strateških ciljev. S pričetkom županovanja Đenia Zadkovića so se v Piranu odločili, da idejo poskušajo uresničiti.

Zakaj ste se odločili za skupno kandidaturo vseh štirih obalnih občin in ne le Pirana? Načrtovali ste tudi povezovanjem s Trstom in Puljem. Zakaj in kaj ste se dogovorili? Kdo vse pravzaprav sodeluje pri projektu?

Glede na to, da je po zadnjih lokalnih volitvah vzniknila želja bolj konkretnega in sistematičnega sodelovanja vseh štirih županov, je piranski župan to zgodbo predstavil ostalim kolegom. Skupaj so se odločili za skupno kandidaturo, kar je dejansko bolj smiselno. Piran sam je namreč majhen, kulturno gledano so naše obalne občine zelo povezane, prav tako so fizične razdalje med njimi zelo majhne. Hkrati pa je to smiselno v duhu sodelovanja, ki pa je ena izmed temeljnih vrednot EPK. S tržaškim županom ter predsednikom Istrske županije in različnimi župani hrvaških mest (Pulj, Umag itd.) pa smo v fazi podpisovanja pisma o nameri o sodelovanju. Kandidaturo smo želeli razširiti na istrsko zgodbo, na celotno Istro, od Pulja, preko našega dela Istre, do Trsta.

Martina Gamboz, vodja kandidature Piran 4 Istria 2025

Projekt je zelo široko in heterogeno sestavljen. Sodelujejo vse štiri občinske uprave, vsaka izmed občin je dala v skupino določene ljudi, v ožji skupini, ki pripravlja sama besedila, je vodja Martina Gamboz, jaz (Borut Jerman, op. a.) sem njen namestnik in zadolžen za participativne prijeme, imamo pa tudi pomoč tujih strokovnjakov. To so ljudje, ki so sodelovali in še vedno sodelujejo z veliko prestolnicami kulture. Kontaktirali smo jih, ker se zavedamo, da časa ni veliko, za večino izmed nas je tudi prvič, da se soočamo s tako nalogo. Res je, da je Koper leta 2012 poskusil s kandidaturo za EPK, tako da neko osnovo že imamo. Vključili smo vse relevantne kulturne delavce in delavke in skušamo vključevati širok spekter javnosti. Angažirajo se določena telesa oziroma skupine po potrebi, glede na teme, ki jih obravnavamo.

Kako poteka izbor kandidatk za EPK?

Prijava poteka v dveh fazah. Prva faza se bo zaključila 31. decembra letos, februarja prihodnje leto bo sledila predstavitev v Ljubljani in nato bo znano, katera od kandidatk gre v drugi krog, ki bo trajal vse do leta 2020. Konec leta 2020 bo znana zmagovalka, ki si bo prislužila naziv EPK in s katerim bo lahko začela operirati s 1. januarjem 2021. Naša prva naloga je zdaj odgovoriti na 36 konkretnih vprašanj do konca letošnjega leta. Ta vprašanja niso zastavljena v smislu ciljev, aktivnosti in rezultatov, ampak gre za narativo, zakaj je ta prijava vredna tega naziva in kaj se bo z nazivom pridobilo oziroma spremenilo.

Naj izpostavim dve stvari: EPK ni nagrada za dosežke na področju kulture, ampak je vzpodbuda za ureditev tega sektorja. To je razvojni projekt, ki traja šest let, od leta 2021 do 2026, leto 2025 je zgolj izložbeno leto. V najboljših primerih EPK je to način, kako dati zagon gospodarstvu in socialnim vprašanjem. Mi kandidaturo oziroma osvojitev naziva gledamo izrazito skozi optiko razvojnih priložnosti.

Ekipa EPK z županom Đeniom Zadkovićem na čelu

Kakšen je program, s katerim boste kandidirali za EPK? Imate vsebinske stebre že začrtane?

Program je še vedno v fazi razvoja. Morda to ustvarja občutek, da je vse še nedorečeno, da ne vemo, v katero smer bomo šli. Vendar gre predvsem za pripovedovanje zgodbe. Določene EPK se odločijo, da najamejo nekaj strokovnjakov, ki se zaprejo za dva meseca in naredijo program. Mi smo se odločili drugače, začeli smo delati delavnice z različnimi deležniki, kontaktirati zelo širok spekter posameznikov in institucij, ki se s kulturo posredno ali neposredno ukvarjajo in pridobivamo projektne ideje. V tednu od 28. 10. do 1. 11. 2019 bomo na Pini gostili Chrisa Baldwina, ki je naš idejni vodja kulturnega programa. V tem tednu imamo v načrtu prejete ideje povezati v vsebinske stebre. Zastavili smo neko rdečo nit. Delovni slogan je 'Beyond what devides us' oziroma 'Čez to, kar nas deli'. To je ravno v duhu povezovanja med štirimi občinami, nenazadnje imamo meje med občinami, torej obstaja neka razdelitev, imamo meje s sosednjimi državami, na južni meji imamo celo panelno ograjo. Tem za obravnavati imamo veliko. Trije stebri, ki smo jih postavili, se nanašajo na preteklost, na sedanjost in na prihodnost, na posameznika, na vpetost tega posameznika v okolje in na okolje samo.

V interesu nam je, da je kandidatura za EPK kandidatura nas vseh, čim širšega spektra ljudi. Da gre za zgodbo ljudi za skupnost, ne pa zgodbo, ki jo postavljajo neki strokovnjaki. Mi, ki intenzivno delamo na tem projektu, smo podpora in iščemo načine, kako pridobiti čim več informacij s terena, da bo ta zgodba, ta narativa čim bolj realna, resnična in da bo čim bolje predstavila to, kar Istra danes rabi in si zasluži.

Lahko izpostavite kakšno konkretno projektno idejo? Do kdaj lahko ljudje oddajo svoje predloge, predstavijo svoje ideje? Kakšen je dosedanji odziv ljudi?

Z zbiranjem predlogov smo pričeli pred nekaj tedni, trajalo pa bo vse do konca leta 2020. Zdaj moramo napisati prvi del knjige, če bomo šli v drugi krog, pa bomo morali ideje še razširiti in konkretizirati. To bomo delali v stalnem sodelovanju s čim širšim številom deležnikov. Med zanimivimi stvarmi, ki se pojavljajo, so vprašanje vodnega vira, ki je združilo vse štiri občinske svete, vprašanje kerozina, vprašanje meje, vprašane dvojezičnosti, vprašanje drugih etničnih skupin, vprašanje morja, odprtosti, kaj nam morje prinaša, luke, ekološkega vpliva, vprašanje podeželja in mest. To so vse teme, ki jih bomo preko umetniških projektov obravnavali. Umetniški projekti ne bodo le koncerti in predstave, ampak tudi rezidence umetnikov v nekih skupnostih, delo na delavnicah. Želimo si, da bi bila EPK in njeni programi v teh šestih letih čim bolj vpeti v vsakdanje življenje. In da bi na nek način pripomogli k temu, da področje kulture, kulturnih industrij in gospodarstva povezanega s kulturo dobi nek nov zagon, ki ga v Istri trenutno ni.

Odziv je izredno pozitiven. Ljudje prihajajo, kličejo, pišejo, institucije so zainteresirane za sodelovanje (od gospodarstva do javnih zavodov, nevladnega sektorja). Imamo občutek, da je potreba velika, še posebej s kulturnega sektorja, ki je bil v zadnjih letih zanemarjen. Potreba po spremembah je velika. To vidimo že zdaj v prvih dneh, ko smo odprli zgodbo za ljudi. Seveda pa je prisotna tudi skepsa, kot pri vsaki stvari. Ampak verjamem, da lahko to energijo, ta dvom obrnemo v nekaj konstruktivnega. Ker to je kreativnost. Kreativnost je vzeti energijo, ki izhaja iz frustracije in iz nje nekaj narediti. Verjamem, da se ljudje sprašujejo, zakaj bi investirali v kulturo, ko pa denimo mladi nimajo služb. Ampak vse to so vprašanja, ki jih bomo obdelali: stanovanja za mlade, službe za mlade, kako ponovno oživeti prostore in mestna jedra, kako doseči, da mladi ne bodo več razmišljali, da bi zapustili Istro.

Borut Jerman je podpredsednik in koordinator strokovnega dela na Kulturno izobraževalnem društvu Pina.

Katera slovenska mesta so vaša konkurenca? V čem menite, je vaša prednost?

Trenutno je kandidaturo, vključno z nami, javno objavilo šest mest: Nova Gorica, Ljubljana, Kranj, Lendava in Ptuj. Morda se bo pojavil še kdo. Mi imamo nekaj, kar nihče drug nima, to je morje. Poleg tega mi multikulturnost živimo. Edini imamo italijansko manjšino, veliko imamo drugih etničnih in narodnih manjšin, naše območje je bilo vedno na prepihu. Po eni strani imamo s tem tudi težave, kako to obravnavati, kako se soočati z zgodbami iz pretekle in polpretekle zgodovine. Tu ne bi iskal primerjave s komerkoli drugim, ker smo se odločili, da se bomo pri ustvarjanju naše zgodbe zazrli vase, iskali razloge, zakaj je za nas ta prestolnica kulture potrebna, nujna in kako se lahko obrne v neko razvojno zgodbo. Veliko prednost vidim tudi v tem, da, kolikor vem, je to prvi primer, da občine sodelujejo skupaj na tako velikem projektu. To je sicer velika prednost, hkrati pa prinaša nekatere komplikacije v smislu načinov dela, komuniciranja z ljudmi, ampak je to izziv, ki smo ga sprejeli in ga radi delamo, ker verjamemo v povezovanje. Verjamemo, da lahko samo skupaj nekaj naredimo.

Povezovanje smo hoteli prikazati tako v imenu projekta kot v logotipu. Slednjega sestavljajo štiri zastave, ki simbolizirajo štiri črke, ki so hkrati začetnice vseh štirih obalnih občin: PIKA. To je v bistvu tudi neko neformalno ime naše regije. Te zastavice ponazarjajo ribo in kažejo na našo morsko dušo. Naslov projekta je Piran-Pirano 4 Istria 2025, pri čemer številka 4 v angleščini pomeni 'za' Istro, hkrati pa 'štiri' obalne občine. Tako v imenu kot grafično smo hoteli prikazati sodelovanje štirih obalnih občin.

Kaj si obetate od naziva EPK?

Naša največja skrb je, kaj se bo zgodilo 1. januarja 2026. Ker leta 2025 bodo ognjemeti, to bo leto velikih dogodkov, prireditev, ampak to pride in gre. Važno je, kaj ostane. Nadevamo si, da bo ostalo nekaj, kar bo služilo kot center pogona kreativnih in kulturnih industrij v Istri. Trenutno še ne vemo, kaj to konkretno bo. Ali bo v obliki neke institucije, v obliki mreže, skupnosti, … To so še vedno ideje. V naravi projekta, ki smo ga zastavili je, da bo ta forma prišla iz potreb okolja. Ne bomo še v štartu rekli, da bomo ustanovili pet podjetij ali tri zavode, najprej hočemo videti, kako se bo skupnost gradila, kako se bo odzivala in potem bomo to formalizirali. Odprto je tudi še vprašanje finančnih sredstev, ki bi jih z nazivom lahko pridobili, saj ga moramo najprej skoordinirati z vsemi štirimi obalnimi občinami. Ne bi rad špekuliral, ker je še vse v zraku. Razdelitev je med programskimi in investicijskimi sredstvi, s tem da investicijska sredstva morajo odgovarjati potrebam vsebin. Možno je tudi investirati v infrastrukturo, vendar mora to biti namensko za program, ki je postavljen v sklopu EPK. Na evropski ravni imamo zelo različne budžete glede tega, vse od osem do 600 milijonov evrov. Skupaj z obalnimi občinami bomo določili neko realno vrednost projekta, ki je ambiciozna v smeri razvoja tega področja in povezanih sektorjev.