Člani odbora DZ za infrastrukturo so podprli predlog štirimesečnega podaljšanja veljavnosti letnih elektronskih vinjet za osebna vozila, ki ga je vlada pripravila zaradi zmanjšane pretočnosti ob številnih investicijah na avtocestnih odsekih. Vladni predlog so člani odbora podprli praktično brez razprave, so pa glasovanje obstruirali v opoziciji, kjer v predlogu vidijo "predvolilni bonbonček".
ODBOR DZ PODPRL PODALJŠANJE VELJAVNOSTI VINJET: Za opozicijo le "predvolilni bonbonček"
Slovenija

Vlada se je za podaljšanje vinjet odločila zaradi bistvenega povečanja prometa, rekordnih investicij, zastojev in tudi zaradi kakovosti uporabe avtocest. Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je ob vladni napovedi ukrepa izpad prihodkov od pobranih cestnin zaradi podaljšanja veljavnosti vinjet ocenil na nekaj več kot 20 milijonov evrov. Ob tem je zagotovil, da izvajanje investicij in poplačilo obveznosti zaradi tega ne bodo ogroženi.
Člani odbora so razpravljali tudi o predlogu priporočila v zvezi z odpravo ovir za hitrejšo graditev enostanovanjskih, poslovnih, infrastrukturnih in ostalih objektov. Tega so pripravili poslanci SDS, ki menijo, da je treba postopke izdelave prostorskih aktov in na področju graditve skrajšati in poenostaviti.
Kot je izpostavil Andrej Kosi (SDS), se v Sloveniji še vedno soočamo s številnimi birokratskimi in zapletenimi postopki, tako na področju prostorskega načrtovanja kot na področju graditve. Po njegovih opozorilih številne občine še nimajo prostorskih načrtov, druge pa se pri njihovih novelacijah srečujejo z dolgotrajnimi postopki.

"Ko smo prebirali priporočila vladi, ki jih je pripravila poslanska skupina SDS, smo ugotovili, da ste identificirali težave, ki jih poznamo v praksi," je priznal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek. A kot je izpostavil, so nekatere že implementirali v noveli zakona o urejanju prostora in noveli gradbenega zakona. Ob tem je napovedal še pripravo podzakonskih aktov.
V SDS so želeli vlado med drugim pozvati, da pripravi en zakon, ki bo združil prostorsko in gradbeno zakonodajo. Med številnimi predlogi, ki jih je odbor zavrnil, so bili še digitalizacija postopkov in možnost sodelovanja v postopkih javne razprave zgolj za zainteresirano javnost znotraj območja sprejemanja prostorskega akta.


