Pobudo za vpis klekljanja idrijske čipke v slovenski register žive kulturne dediščine je septembra lani dal prav Mestni muzej Idrija, ki kot pristojna ustanova zbira, hrani, raziskuje in predstavlja dediščino klekljanja idrijske čipke. Čipkarski šoli Idrija kot nosilcu dediščine se lahko v prihodnosti pridružijo tudi druge formalne ali neformalne skupine in posamezniki.

Prizadevajo si za vpis na Unescov seznam

Naslednji korak je, kot so zapisali v Mestnem muzeju Idrija, razglasitev klekljanja idrijske čipke za živo mojstrovino državnega pomena, ki je pogoj za začetek prizadevanj za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Živa ali nesnovna dediščina je manj znana kategorija na področju varstva kulturne dediščine. Gre za dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, ki se prenašajo iz roda v rod. Mednarodni okvir ji daje Unescova konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008.

Register žive dediščine je strokovni seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ki ga vodi ministrstvo za kulturo. Nastajati je začel leta 2008, ko je bil vanj kot prvi vpisan Škofjeloški pasijon. Danes obsega 28 enot.