Letošnje nagrajenke priznanj 'Glasnik znanosti' ZRS Koper

ZRS Koper vsaki dve leti podeljuje priznanja Glasnik znanosti, s katerimi izpostavlja vrhunske znanstvene in strokovne dosežke. Priznanja prejmejo uveljavljeni in obetavni raziskovalci/raziskovalke, raziskovalne skupine, strokovni/e sodelavci/sodelavke ter posamezniki za življenjsko delo. Letos je bila podelitev posvečena izjemnim ženskam v znanosti – vsa priznanja so bila podeljena raziskovalkam in eni strokovni sodelavki, ki s svojim znanstvenim in strokovnim delom pomembno sooblikujejo ugled ZRS Koper tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru.

Prejšnji mesec smo na našem portalu objavili pogovor z nagrajenko dr. Tino Čok, jezikoslovko, ki že vrsto let raziskuje vlogo jezikov v medkulturnem razumevanju, kognitivni lingvistiki in večjezičnosti. Tokrat pa je z nami prejemnica priznanja iz vrst strokovnih sodelavk, Alenka Obid.

Od leve proti desni: dr. Egon Pelikan, predsednik Znanstvenega sveta ZRS Koper, Alenka Obid, prejemnica priznanja 'Glasnik znanosti' in dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper.

Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana ekonomistka. Od leta 2003 je zaposlena na ZRS Koper kot urednica v založbi Annales ZRS, ki jo od oktobra 2018 tudi vodi. Med študijem je igrala odbojko za OK Cimos Koper ter za mladinsko jugoslovansko in kasneje slovensko člansko reprezentanco, kar ji je pomagalo razviti vztrajnost in občutek za timsko delo. V prostem času se posveča družini, branju, ustvarjanju z raznimi ročnimi deli in rada tudi zapleše.

Kakšni so bili vaši občutki, ko ste izvedeli, da ste prejemnica priznanja Glasnik znanosti ZRS Koper, in kaj vam to priznanje osebno pomeni?

Najprej sem bila presenečena, saj imenovanja nisem pričakovala. Sicer pa me zelo veseli, da je moje delo prepoznano in cenjeno pri sodelavkah in sodelavcih, in je vsekakor spodbuda za naprej.

Alenki je priznanje 'Glasnik znanosti' izročil dr. Rado PIšot, direktor ZRS Koper.

Vaša povezanost z ZRS Koper traja že skoraj 30 let. Kako bi opisali svojo osebno in poklicno pot v tem času?

Z ZRS Koper sem začela sodelovati že kot študentka v času pisanja diplomske naloge. Sprva sem delala kot tajnica takratne direktorice, prof. dr. Lucije Čok, nato pa pod mentorstvom Marije Mahne koordinirala projekt Uvajanje mladih v znanost in tehnologijo za osnovne in srednje šole obalno-kraškega območja. V tem času sem diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in se zaposlila kot učiteljica ekonomskih predmetov na Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli. Ob tem sem pridobila pedagoško-andragoško izobrazbo in opravila strokovni izpit.

Poleg rednega poučevanja sem na ZRS Koper nadaljevala s povezovanjem srednje in osnovnošolske mladine z znanstveno raziskovalnim delom, urejala periodiko Mladi glasnik in pomagala pri tehničnem urejanju znanstvenih revij Annales, Series Historia et Sociologia ter Acta Histriae. To delo me je zelo pritegnilo, zato sem se v začetku leta 2003 redno zaposlila kot urednica pri Založbi Annales. V 22 letih se je moje delo razširilo na številna druga področja založništva – od priprave prijav na razpise do promocije in prodaje knjig. Od oktobra 2018 vodim Založbo Annales.

Sodelovali ste pri številnih projektih, od mladinskih raziskovalnih dejavnosti do uredništva znanstvenih revij. Kateri del vašega dela vam je najbolj pri srcu?

Težko bi se odločila za en sam del svojega dela, saj bi bil odgovor verjetno odvisen od trenutnega razpoloženja in količine obveznosti. Najbolj mi je pravzaprav všeč prav raznolikost nalog – delo obsega organizacijske, jezikovne, tehnične in ustvarjalne vidike, občasno pa vključuje tudi javno nastopanje. Zaradi te pestrosti nikoli ni dolgčas, saj se vsak dan srečujem z drugačnimi izzivi in priložnostmi za učenje.

Kako se je delo v uredništvu in znanstvenem založništvu spremenilo od vaših začetkov do danes?

Največja sprememba se je zgodila predvsem na področju programske opreme, ki je danes dostopna v založništvu in močno olajšuje delo. Pri tem imam v mislih grafične programe ter založniške platforme, kot je na primer Open Journal System. Tehnološki napredek na področju tiska je pomenil tudi razvoj digitalnega tiska, ki omogoča cenovno dostopno tiskanje tudi v manjših nakladah. Zdi pa se mi, da je ta razvoj prinesel tudi spremembo v pričakovanjih naročnikov – ti pogosto pričakujejo, da bo vse izvedeno v zelo kratkih rokih, kar pa ni vedno mogoče in pogosto vpliva na kakovost končnega izdelka.

Vodenje Založbe Annales ZRS Koper je velika odgovornost. Katere izzive ste morali premagati in katere uspehe vam je še posebej lepo izpostaviti?

Poklic univerzitetnega diplomiranega ekonomista ni tisti, ki bi ga na prvo žogo povezali z delom urednika v založbi. Tudi sama sprva nisem vedela, da me to področje sploh zanima. Vse sem se učila sproti – najprej s pomočjo izkušenejših sodelavk in sodelavcev, kasneje pa tudi povsem samostojno.

Največji izziv je bilo zagotovo učenje uporabe nove programske opreme. Vsako novost sem sprejela kot priložnost za rast in pridobivanje dodatnega znanja.

Največje zadovoljstvo pa mi prinese trenutek, ko je avtor zadovoljen s končnim izdelkom – ne glede na to, ali pride iz tiskarne ali je objavljen na spletu.

Kako pomembna je po vašem mnenju vloga znanstvenega založništva za uveljavitev in širjenje raziskovalnih dosežkov?

Vloga znanstvenega založništva je ključna za uveljavitev in širjenje raziskovalnih dosežkov. Omogoča, da so rezultati raziskav dostopni širši akademski, strokovni in tudi laični javnosti. Prek znanstvenih revij, monografij in zbornikov se dognanja sistematično objavljajo, arhivirajo in širijo v globalnem znanstvenem prostoru.

Pomemben element znanstvenega založništva je tudi recenzentski postopek, ki zagotavlja strokovni pregled in preverjanje prispevkov. S tem se ohranjata kakovost in verodostojnost objav ter spoštovanje standardov znanstvene integritete.

Objavljene publikacije predstavljajo temelj za nadaljnje raziskave, saj omogočajo nadgradnjo obstoječega znanja in razvoj novih znanstvenih spoznanj. Poleg tega so znanstvene objave bistvenega pomena za karierno napredovanje raziskovalcev, pridobivanje raziskovalnih projektov ter krepitev ugleda posameznikov in raziskovalnih ustanov.

V zadnjih letih ste pripomogli k uvrstitvi revij v mednarodne indeksne baze, kot sta Scopus in AHCI. Kaj to pomeni za ZRS Koper in slovensko znanost nasploh?

Uvrstitev znanstvenih revij v uveljavljene mednarodne citatne baze ima za ZRS Koper in za slovensko znanost nasploh velik pomen. Povečuje mednarodno prepoznavnost, saj so raziskave bolj vidne in dostopne širši znanstveni skupnosti, kar prispeva k večji citiranosti in spodbuja sodelovanje s tujimi avtorji in raziskovalnimi institucijami. Uvrstitev v te baze spodbuja tudi dvig uredniških in znanstvenih standardov, saj morajo revije izpolnjevati visoke kriterije kakovosti, hkrati pa je omogočeno tudi natančno spremljanje znanstvenega vpliva prek bibliometričnih kazalnikov, kot so citiranost in h-indeks, kar je pomembno pri evalvaciji raziskovalnega dela. Objave v revijah, uvrščenih v mednarodne citatne baze, imajo zaenkrat še vedno večjo težo pri pridobivanju raziskovalnih sredstev in v postopkih habilitacij.

Svoje izkušnje prenašate tudi na mlade. Kako pomembna se vam zdi podpora mlajšim generacijam?

Podpora mlajšim generacijam je ključnega pomena za prenos znanja, izkušenj in vrednot na prihodnje nosilce družbenega razvoja. Mladi potrebujejo usmerjanje, spodbudo in priložnosti, da razvijejo svoj potencial in samozavest. Prav osebna in strokovna podpora pogosto predstavljata najpomembnejši most med teorijo in prakso.

Za tiste, ki se usmerjajo v raziskovalno delo, je poznavanje uredniških procesov in založništva zelo pomembno, saj bodo morali v prihodnosti svoje raziskovalne izsledke objavljati v znanstvenih revijah in monografijah. Razumevanje postopkov in zahtev založnikov pri pripravi besedil jim bo omogočilo, da bodo pri tem samozavestni, učinkoviti in strokovno ustrezni.

Kaj vas motivira, da vztrajate in razvijate znanstveno založništvo že tako dolgo?

Motivirata me predvsem veselje do dela in zadovoljstvo, ko se posamezni projekti uspešno zaključijo.

Kako vidite prihodnost ZRS Koper in Založbe Annales v kontekstu sodobnih izzivov znanosti in založništva?

Sodobni izzivi znanosti in založništva so tesno povezani s hitrim tehnološkim razvojem, digitalizacijo vsebin in vse večjimi zahtevami po odprtem dostopu do znanstvenih dognanj. Znanost se danes sooča z vprašanji etike, ponovljivosti raziskav, potrebo po interdisciplinarnem sodelovanju ter pritiskom k nenehnemu objavljanju. Hkrati narašča tudi potreba po boljši dostopnosti znanja, pri čemer ima založništvo ključno vlogo. To pa zahteva prilagoditve tradicionalnih modelov znanstvenega založništva – odprti dostop namreč na eni strani omogoča hitrejši in širši dostop do rezultatov raziskav, na drugi strani pa predstavlja izziv za avtorje in raziskovalne ustanove, saj stroškov objavljanja ni več mogoče pokriti s prihodki od prodaje.

Tudi založništvo se prilagaja novim oblikam objavljanja, kot so digitalne publikacije, interaktivne vsebine in uporaba umetne inteligence. Vzporedno s tem se pojavljajo izzivi, kot so ohranjanje avtorskih pravic, boj proti lažnim znanstvenim revijam ter iskanje vzdržnih poslovnih modelov, ki omogočajo kakovostno in verodostojno posredovanje znanja. Tako znanost kot založništvo imata danes ključno vlogo pri širjenju zanesljivih informacij, posvečati se morata krepitvi javnega zaupanja ter odgovornem odzivanju na spremembe v tehnološkem napredku in vse večji uporabi umetne inteligence.

Kateri trenutek ali projekt v vaši karieri vam najbolj ostaja v spominu in zakaj?

Trenutno imam najbolj v spominu podelitev nagrade ZRS Koper, ker je še najbolj sveže. Vedno je lepo, če dobiš potrditev za svoje delo.

Kaj bi svetovali mladim strokovnjakom, ki se odločajo za delo v znanstvenem založništvu ali uredništvu?

Znanstveno založništvo se od komercialnega nekoliko razlikuje, saj se uredniki ne posvečamo toliko vsebini besedil – to nalogo prevzamejo recenzenti in lektorji – temveč predvsem tehničnemu in bibliografskemu urejanju rokopisov. Ključnega pomena je tudi organizacija ter izvedba vseh postopkov, ki vodijo od prejema rokopisa do izdaje publikacije, vključno s promocijo in distribucijo. Pri tem delu sta izjemno pomembni potrpežljivost in natančnost, pa tudi dobre komunikacijske spretnosti, saj gre za delo z ljudmi, pri katerem je pogosto treba usklajevati različne želje in zmožnosti. Delo je raznoliko, dinamično in polno izzivov – vsak projekt je priložnost za nova znanja in izkušnje.

Katera vrednota vas vodi skozi delo in življenje?

Spoštovanje in odgovornost do ljudi in dela, vztrajanje kljub izzivom in težavam ter predvsem dobri medčloveški odnosi, ki naredijo vsako delo bolj prijetno.