Slavnostni govornik dogodka, prof. dr. Jadran Lenarčič, nekdanji dolgoletni direktor Instituta 'Jožef Stefan', dopisni član Bolonjske akademije znanosti, redni član Inženirske akademije Slovenije in član Upravnega odbora ZRS Koper, je v svojem nagovoru poudaril naslednje: "Smo med narodi, navkljub majhnosti, ki imajo svojo umetnost in znanost. To lahko uspeva samo, če smo odprti in če sodelujemo med seboj in s svetom. Ustvarjanje temelji na razmišljanju pod modrim nebom, ki nima omejitev, ki mu nihče ne diktira kaj in kako, ki dvomi vase in sprejema tuje, ki prebija staro z norimi idejami. Znanost v Sloveniji ni dovolj upoštevana. Vlaganje v znanost je trenutno boljše, kot je bilo nekoč, a kljub temu je manjše kot stane nekaj bolje plačani nogometašev v Evropi. Zanje dajo več kot damo Slovenci za materialne stroške, investicije in plače raziskovalcem skupaj. Vendar to ne more biti stvar ene vlade, vlaganje v znanost mora postati način življenja. Vlaganje v znanost je drago, še dražje pa je ne vlaganje v znanost."

Prisotne je nagovoril tudi direktor ZRS Koper, prof. dr. Rado Pišot, ki je poudaril pomen sodelovanja, znanstvene odličnosti in družbene vključenosti. Ob 30-letnici delovanja, ki so jo obeležili lani decembra, so prejeli državno odlikovanje, kar vidijo kot navdih in odgovornost za prihodnost. Spregovoril je o novi strategiji ZRS Koper 2025–2030, številnih domačih in mednarodnih projektih ter predstavil infrastrukturne načrte, med njimi gradnjo Kompetenčnega centra za oljkarstvo in druge mediteranske kulture Plavje in obnovo palače De Belli. Posebej je izpostavil podporo mladim raziskovalcem in raziskovalkam ter pomembno vlogo žensk v znanosti. "ZRS Koper ostaja stičišče znanja, odprtosti in trajnostnega razvoja," je zaključil.

Letošnja podelitev je bila v znamenju odličnosti žensk v znanosti – vsa priznanja so bila podeljena raziskovalkam in eni strokovni sodelavki, ki s svojim delom pomembno oblikujejo znanstveno krajino in ugled ZRS Koper doma in v tujini.

Nagrajenke in obrazložitve

Alenka Obid

Priznanje ZRS Koper posameznici iz vrst strokovnih delavk

Alenka Obid je z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper povezana že tri desetletja. Svojo poklicno pot je začela leta 1996 kot študentka in tajnica tedanje direktorice prof. dr. Lucije Čok, kjer je že zgodaj pokazala predanost delu in uredniškemu poslu.

Skozi leta je sodelovala pri mladinskih raziskovalnih dejavnostih, urejanju Glasnika ZRS Koper in znanstvenih prispevkov za revijo Annales. Od leta 2003 je redno zaposlena kot urednica Založbe Annales ZRS Koper, kjer je med drugim tehnično in uredniško skrbela za znanstvene revije in prispevala k njihovi uvrstitvi v mednarodne indeksne baze, kot sta Scopus in AHCI.

S svojim dolgoletnim delovanjem pomembno prispeva k ugledu in rasti Založbe Annales ZRS Koper ter k uveljavitvi znanstvenega založništva v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Priznanje ZRS Koper posameznici iz vrst strokovnih delavk prejme za naslednje  dosežke:

- Alenka Obid je uvajala mlade raziskovalce v uredniško delo in v določenih obdobjih samostojno pokrivala celoten operativni del založbe – od preloma in oblikovanja publikacij do promocije in prodaje.

- Med letoma 2013 in 2014 je bila vršilka dolžnosti vodje založbe, od leta 2018 pa jo uradno vodi.

- Pod njenim vodstvom je založba utrdila svojo prepoznavnost v znanstveni skupnosti.

- Od leta 2003 je uredila več kot 300 znanstvenih monografij in številk revij.

- Njeno delo odlikujejo natančnost, strokovnost in vizija razvoja znanstvenega založništva.

Doc. dr. Tina Čok

Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene dosežke obetavnih raziskovalk

Doc. dr. Tina Čok je doktorica jezikoslovja ter znanstvena sodelavka na Inštitutu za jezikoslovne študije ZRS Koper, kjer deluje na področju kognitivne lingvistike. Iz sinologije in italijanskega jezika in književnosti je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorat znanosti pa je pridobila na Pedagoški fakulteti v Kopru z disertacijo 'Konceptualizacija in upovedovanje glagolskega dejanja v slovenščini, kitajščini in italijanščini', za katero je prejela fakultetno nagrado. Leta 2016 je bila gostujoča raziskovalka na Centru za študije možganov na Pekinški univerzi. Študij sinologije ji je odprl vpogled v večjezičnost in medkulturnost zunaj evropskega konteksta, kar je prenesla na raziskovanje vpliva učenja in konceptualizacije nesorodnih jezikov.

Dr. Tina Čok z ZRS Koper sodeluje že od leta 2005, s svojim znanstvenim delom, s katerim izkazuje raziskovalno širino, inovativnost in zavzetost, pomembno prispeva k razvoju sodobnih pristopov k večjezični didaktiki, ki si za cilj zastavlja uspešnejšo jezikovno integracijo in socialno vključenost učencev s priseljenskim ozadjem v raznolika izobraževalna okolja.

Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene dosežke obetavnih raziskovalk prejme za naslednje vrhunske dosežke:

- Vključena je bila v več projektov, kjer je analizirala kognitivne vidike učenja tako sosedskih kot nesorodnih jezikov v večjezičnih okoljih.

- Je avtorica znanstvene monografije 'Cognitive implications for raising cross-language awareness in foreign language acquisition', izdane leta 2023 pri ugledni založbi Palgrave Macmillan.

- Je pridobila in uspešno izvedla podoktorski projekt 'Kognitivno-inkluzivni pristopi k medjezikovnemu zavedanju pri jezikovni integraciji otrok s priseljenskim ozadjem' (2023), v okviru katerega razvija didaktične pristope, ki poudarjajo sodelovanje, spoštovanje in vključevanje jezikovne raznolikosti pri usvajanju tujih jezikov. S tem učencem omogoča, da njihova jezikovna edinstvenost postane vir ponosa in znanja.

- Pri svojem raziskovalnem delu razvija sodobne pristope večjezične didaktike, ki temelji na kognitivnem in inkluzivnem učenju in poučevanju ter z rezultati pomembno prispeva k razvijanju jezikovno in kulturno odzivnega izobraževanja v slovenskih šolah.

Dr. Helena Motoh

Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene dosežke uveljavljenih raziskovalk

Dr. Helena Motoh je ena vodilnih raziskovalk s področja raziskav medkulturnih vidikov muzejskih zbirk v slovenskem in mednarodnem prostoru. Osredotoča se na dediščino stikov z Azijo in azijskih predmetov v slovenskih muzejih in drugih zbirkah ter skupaj s sodelavci v okviru več raziskovalnih projektov vpeljuje metode digitalne humanistike. Za svoje pionirsko delo je s projektno skupino VAZ za zasnovo in vzpostavitev spletne baze 'Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji' leta 2020 prejela nagrado Prometej znanosti.

Je dolgoletna vodja Centra za azijske študije ZRS Koper, članica upravnega odbora ZRS Koper, med letoma 2019 in 2022 je bila tudi članica Sveta za znanost in tehnologijo RS. Sodeluje v mednarodnih znanstvenih združenjih, tudi kot ustanovna članica in dva mandata članica odbora Evropske zveze za kitajsko filozofijo. Je sourednica revije Poligrafi, ki je tudi po njeni zaslugi v bazi Scopus.

Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene dosežke uveljavljenih raziskovalk prejme za naslednje vrhunske dosežke:

- Pridobila je dva temeljna projekta ARIS na inovativnem področju medkulturnih raziskav muzejskih zbirk, ki ju tudi vodi, in sicer: 'Življenje Skuškove zbirke: od dnevne sobe do virtualnega muzeja' in 'Med misijo(nom) in muzejem – misijonarske zbirke v Sloveniji in njihov pomen danes'.

- Sodelovala in vodila je več zaključenih nacionalnih ARIS projektov, v katerih je s sodelavci v slovenski prostor, še posebej pa na ZRS Koper, uvajala izjemno aktualno področje digitalne humanistike.

- V okviru projekta Življenje Skuškove zbirke je s soavtorji v Slovenskem etnografskem muzeju pripravila razstavo Azija sredi Ljubljane, ki temelji na analizi in rekonstrukciji največje slovenske zbirke vzhodnoazijskih predmetov.

- Izvedla je tudi mednarodno odmevno raziskavo kitajskega misijonarskega zvitka iz Pokrajinskega muzeja Celje, objavljeno v reviji Ming Qing Yanjiu, predstavljeno v interaktivni spletni obliki in z vabljenim predavanjem na simpoziju Muzeja azijskih civilizacij v Singapurju.

Dr. Mateja Sedmak

Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene dosežke uveljavljenih raziskovalk

Mateja Sedmak je doktorica socioloških znanosti, znanstvena svetnica in predstojnica Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper. Njeno raziskovalno področje obsega etnične in medkulturne študije, upravljanje večkulturnosti, etnično mešane družine, migracije in integracijo. Je podpredsednica Slovenskega sociološkega društva in vodja Sekcije za medkulturne študije, urednica revije Annales – Series Historia et Sociologia in članica uredniških odborov več uveljavljenih mednarodnih revij. Je podpredsednica Znanstvenega sveta ZRS Koper, članica Sveta Arhiva družboslovnih podatkov in predsednica Etične komisije ZRS Koper. Bila je članica Komisije za uveljavitev vloge žensk v znanosti na Ministrstvu za izobraževanje znanost in tehnologijo in članica Sveta vede za družboslovje na Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Objavlja doma in v tujini, svoje znanstvenoraziskovalne dosežke predstavlja na znanstvenih konferencah v Evropi in Združenih državah Amerike, v okviru institucij kot so University of Oxford, South bank University, Columbia University, University of Copenhagen, Univerza na Dunaju ter drugih.

Bila je vodja številnih domačih in mednarodnih projektov. Pod njenim vodstvom je Inštitut za družboslovne študije postal prepoznaven tudi v mednarodnem prostoru.

Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene dosežke uveljavljenih raziskovalk prejme za naslednje vrhunske dosežke:

- Vodenje mednarodnega projekta MiCREATE - Migrant Children and Communities in a Transforming Europe pridobljenega na razpisu Obzorje 2020.

- Vodenje nacionalne longitudinalne, primerjalne raziskave blaginje otrok v Evropi - 25-letna raziskava, ki bo ključna za razvoj politik blaginje otrok v Evropi in širše.

- Souredništvo znanstvene monografije The Oxford Handbook of Child-Centered Approaches to Migrant Children izdane letos pri ugledni založbi Oxford University Press.

- Souredništvo znanstvene monografije Migrant children's integration and education in Europe: approaches, methodologies and policies, ki je izšla leta 2021 pri španski založbi Ocataedro.

- Nacionalno predstavništvo v Strateški delovni skupini za področje družboslovja in humanistike pri Evropskem strateškem forumu raziskovanih infrastruktur.

- Semi-plenarno predavanje v okviru konference Evropskega sociološkega združenja leta 2024 v Portu na Portugalskem z več kot 3800 udeleženci iz vsega sveta.