Na volitvah v Turingiji je glede na izide po preštetju vseh glasovnic zmagala AfD z 32,8 odstotka glasov, CDU je s 23,6 odstotka glasov zasedla drugo mesto. Levo populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je tretje s 15,8 odstotka glasov, poroča nemški Deutsche Welle. Stranke nemške vladajoče koalicije – socialdemokrati (SPD) kanclerja Olafa Scholza, Zeleni in liberalci (FDP) –, so utrpeli hud poraz. SPD se je uspelo prebiti v deželni parlament z le 6,1 odstotka glasov, Zeleni in FDP pa niso dosegli petodstotnega praga.

Na Saškem je zmagala CDU z 31,9 odstotka glasov, medtem ko je AfD s 30,6 odstotka glasov na drugem mestu, na tretjem pa BSW z 11,8 odstotka glasov. Tudi v tej zvezni deželi so SPD in Zeleni utrpeli poraz.

Kancler Scholz je v prvem odzivu dejal, da je njegova koalicija doživela grenak poraz ter ostale stranke pozval, naj oblikujejo deželni vladi "brez desnih skrajnežev". Kot je poudaril, "rezultati AfD na Saškem in v Turingiji so zaskrbljujoči. Naša država se na to ne more in ne sme navaditi. AfD škoduje Nemčiji. Slabi gospodarstvo, deli družbo in uničuje ugled naše države."

Primorski politični komentator Sebastjan Jeretič nad odzivom kanclerja Scholza ni presenečen. "Trenutno je edina reakcija velikih strank – podobno, kot je bila nedavno v Franciji ob zmagi Le Penove ali pred tem v Španiji –, to, da se zližejo in na vsak način naredijo veliko koalicijo, samo da preprečijo vpliv novi politični sili. Gre za boj za ohranjanje pozicij. Vendar ta strategija lahko deluje enkrat ali dvakrat; prej ali slej pa se sesuje."

Kaj je pripomoglo k vzponu AfD?

Kot meni Jeretič, vladajoča politika ne naslavlja vprašanj, ki v tem trenutku najbolj mučijo ljudi. "Ključna vprašanja so padec življenjskega standarda, padanje varnosti in velik občutek krivic – ljudje imajo občutek, da ni pravičnega in enakovrednega odnosa do vseh; poudarja se samo pravice nekaterih, ki naj bi bili v preteklosti zatirani. To je kombinacija, ki pripelje do zmage nove politične sile, ki opozarja na ta vprašanja," pojasnjuje in dodaja, da je edina reakcija, ki jo vladajoča stran zmore, ta, da nove sile etiketira za skrajno desnico: "Ker niso sposobni najti argumentov, je vse, kar zmorejo, etiketiranje novih sil za "skrajno desnico" in strašenje ljudi pred njimi."

Jeretiča tudi ne preseneča, da je AfD dobila tak rezultat prav v Vhodni Nemčiji, kjer so ti problemi še bolj poudarjeni. "Vzhodna Nemčija je doživela komunizem in desetletja zamujenega razvoja, po združitvi pa se razvojna pričakovanja niso uresničila. Gre za močan občutek, da tranzicija ni prinesla tega, kar se je obljubljalo in da še vedno zaostajajo za zahodnim delom," pojasnjuje.

Glede tem, ki jih izpostavlja AfD, kot so neustrezna migrantska politika, meni, da je to priročna tema za iskanje krivcev problemov, a tudi dejansko utemeljena. "Uvaža se delovna sila, ki je poceni, od česar ima korist samo kapital, ne pa ljudje. Zelo hitro se najde tarča, kaj je krivo za padec standarda, vendar so tukaj tudi racionalni argumenti, saj je neoliberalizem dejansko prinesel številne probleme, ki jih vladajoča politika ne naslavlja," navaja Jeretič.

Na drugi strani, torej pri uveljavljeni politiki velikih strank, pa vidi predvsem "dolgčas in nesposobnost". Kot pravi, "velike politične stranke so bile predolgo na oblasti, obenem pa ne delujejo več kot aparat za trening in izbor ljudi, ki bi bili sposobni vladati. V velikih evropskih državah imamo že dve desetletji krizo voditeljstva in nesposobnost etabliranih strank; to je dejanski vzrok za rast populizma. Nesposobnost teh strank ima za rezultat nezadovoljstvo ljudi," je prepričan.

Kaj so ponudile volivcem ostale nemške stranke, ki zdaj zatrjujejo, da nikakor ne gredo v koalicijo z zmagovalno AfD?

"Levica ponuja romantično odprtost in komunistične ideje, za katere smo videli, da ne delujejo; socialdemokrati so pokazali nesposobnost vodenja v skladu s časom, v katerem živimo; CDU je tudi primer ljudske stranke, ki se je zlizala s socialdemokrati in evropskimi levimi liberalci in socialisti, kot so koalicije v Bruslju in tudi ne kažejo učinkovitosti. Glavni problem je torej pomanjkanje rezultatov in neučinkovitost, zato rastejo alternative."