Začel bom zelo enostavno. Kdo je Jožko Peterlin?

Jožko Peterlin je poročen Primorec z dvema odraslima otrokoma, ki uživa v svojem delu, študiju, poučevanju, smučanju in lenarjenju. Strokovno pa sem poslovni finančnik, s 25 leti aktivnega dela in študija, povezanega s financami. Začel sem v Drogi, kjer sem se v 15 letih tudi največ naučil in kjer sem bil najbolj ponosen na svoje delo in izdelke podjetja. Delo v Drogi pa sem zaključil po plenilskem prevzemu, kateremu gre zasluga, da Droga ne bo dočakala 50. rojstnega dne. Od ustanovitve Fakultete za management v Kopru sem 10 let predaval na šoli, dokler niso šolo prevzele podjetniške sile in ko študent ni bil več ključen deležnik, ampak fiktivno proračunsko plačano znanstveno raziskovalno delo s projekti za v predal. V Ljubljani sem delal za banko, DZU in Telekom. Sedaj vodim Inštitut za poslovne finance Smartfin in uživam v projektih, ki podpirajo srednje in malo gospodarstvo. 

Kot finančnik ste zasedali številne funkcije v državnih in zasebnih podjetjih. Kako to, da vašega imena ne povezujejo s tajkunskimi zgodbami, goljufijami itd.? To je v Sloveniji že prava redkost.

Tudi sam sem kdaj peljal skozi rdečo luč, tako da čisto brez greha nisem. Če menim, da nekaj ni v redu, se pač ne grem. Povem, kaj mislim in se poslovimo. Svoboden in sposoben človek ima vedno alternativo, ostali se pač bolje počutijo v čredi. V karieri je najtežje zavrniti nespodobno ponudbo, ker se navzven vidi samo posledica, ko menjaš zaposlitev. To pa ni vedno dober PR za posameznika v tistem trenutku. V Sloveniji so redki primeri slabe prakse, so pa izredno dragi po enoti in se preveč izpostavljajo na napačnih mestih. In ti redki primeri so zavozili Slovenijo za naslednjih 20 let. Politiki in nekateri direktorji se obnašajo kot medijske zvezde, mediji pa v njih ne prepoznajo pozerstva in nesposobnosti. S tem se jim dela poceni PR.

Zakaj smo po vaše v Sloveniji prišli v tako godljo?

Zaradi pohlepa kvazi podjetnikov, borznikov, nekaterih politikov ter neodgovornega bančništva v pretežno državni lasti. Skupaj so idealen tim za škodovanje državnemu premoženju. Danes se malo čisti plevel, kar je dobro, da mladi generaciji podjetnikov in poslovodij povemo, da prav vse ni dovoljeno. Politika je svoje člane imenovala v nadzorne svete in uprave, da so si lahko malo finančno opomogli. Nekaj milijard škode pa bomo plačevali s slabšim življenjskim standardom naslednjih 20 let vsi državljani. Eni in drugi bomo na hladnem.

Obstaja sploh še rešitev, ali bo zadeve reševala famozna trojka?

Rešitev vedno obstaja, samo ne politična, ampak strokovna in odločiti se je treba v korist premoženja države in primernega standarda ljudi hkrati. 20 minut preklopite na tisti zabavni TV-kanal, ki prenaša seje iz parlamenta RS in vam je vse jasno. Sramota za Slovenijo, ampak so naši. Trojka je najslabša rešitev za ljudi in državno premoženje, morda pa jo potrebujemo, ker se naši nočejo zameriti volivcem. Tisti, ki bi naredil, kar mora, ga na naslednjih volitvah ni. Vse stranke bi morale stopiti skupaj in narediti odločne korake. Jasno je, da tako bogato kot smo živeli do sedaj in hkrati tako malo delali, ne bomo nikoli več.

Veliki sistemi se sesipajo kot hišice iz kart, največje breme nosijo mala in srednja podjetja, s katerimi se sami trenutno največ ukvarjate. Pa bodo lahko ravno ta podjetja zdržala takšno breme?

Mala in srednja podjetja so edina, ki zaposlujejo in delajo korist na dolgi rok. V državnih podjetjih je mnogo preveč zaposlenih in tam se bo število ljudi samo krčilo, kar je normalno, ker so desetletja delali ekonomsko neupravičeno. Pogoj, da podjetje vodi zdrava pamet, je v privatnem lastništvu. Zase nihče ne bo delal škode. Infrastrukturna državna podjetja vodijo predstavniki sindikatov in politično nastavljene uprave. Plače v tem sektorju so nadpovprečne za podpovprečno delo, sindikati pa hočejo še več. Zakaj niso tako pametni v privatnem podjetju? Ker tam je treba delati in ne filozofirati. Podobno je v podjetjih z državno podporo, denar gre večinoma v nič.

Zakonodaja, ki prihaja, ne obeta veliko dobrega, tako je na primer tudi z zakonom, ki predvideva razdolževanje. Ampak, a ni povsem normalno, da so podjetja zadolžena do neke mere?

Najprej je treba povedati, da bo normalno, da bomo vsaj še nekaj let plačevali več davkov. Nekdo pač mora poplačati dolgove državnih bank, zaradi drznih poslovnih potez cerkve, »osvoboditeljev« Slovenije in podjetniško cepljenih (nekdanjih) državnih uradnikov. Za težave v državi je kriva oblast v času debelih krav. Kriza je samo še bolj izpostavila »napake«, ni pa kriza kriva za naše težave, ampak smo krivi mi sami. Streha se popravlja, ko sije sonce.

Banke morajo vračati kredite v tujino, to lahko naredijo samo tako, da razdolžimo gospodarstvo in gospodinjstva. Kredite lahko vrača samo donosno in plačilno sposobno gospodarstvo, ostali so že mrtvi. Ali naj crkne tudi tisto, kar je danes dobro?

Glede omenjenega zakona pa ... »Šteje se, da dolžniku neposredno grozi insolventnost, če podpiše moratorij.« To je stavek iz predloga zakona o sistemski razdolžitvi (gospodarstva). Zunaj zdrave pameti. Ali nismo posojila vedno obnavljali oziroma kolobarili. Podjetje se ne more čez noč razdolžiti, kot to lahko naredi banka. Tu ni dovolj mesta za opis argumentov, ki škodujejo gospodarstvu. Politika se mora pri novi zakonodaji zavedati objektivnih dejstev. Ta zakonodaja bi se morala pisati leta 2005 in ne danes, vmes se je nekaj zgodilo. Banke v težavah vodijo nove ekipe, te pa nočejo slišati za reševanje težav zaradi prejšnjih uprav. Te banke preveč perejo perilo in premalo odločajo, pa bi se morale. Podjetja moramo biti danes še posebej pozorna, s katerimi bankami in kakšne dogovore sklepamo. Nahajamo se v zadnji fazi lastninjenja na Slovenskem.

Kreditni krči hromijo podjetja in njihovo poslovanje. Kakšna je tukaj vloga bank?

Podjetja in banke moramo skupaj najti pot k postopnemu razdolževanju. Govoriti moramo o ciljni zadolženosti podjetij in prebivalstva in ne o sistemski razdolžitvi, kar je le potuha bankam, ki se ne znajo in ne upajo si odločati. Glede na izkušnje se bojim, da nekatere banke po nepotrebnem stiskajo določena podjetja, ker so nesposobne oceniti poslovno-finančne situacije v podjetju ali skupini. Ta podjetja se bodo poceni prodala naročnikom iz tujine.

Banke so kreditirale nedonosne investicije gospodarstva in že ob odobravanju kredita je bilo jasno, da se kredit ne bo poplačal s to pogodbo, ampak bo potrebno še veliko aneksov oziroma obnovitev, pa recimo danes moratorijev, ki so bili do včeraj "dobra praksa".

Banke gledajo preveč same nase, čeprav so namenjene podpori gospodarstvu. Rešujejo svoje težave, ne glede na škodo, ki jo delajo na trgu. Banke, ki so v težavah, se ne morejo upreti izsiljevanju tujih bolj zdravih bank.

Ste tudi predsednik združenja poslovnih finančnikov. Za kaj si prizadevate in kakšno je mnenje glede vodenja finančne politike v Sloveniji? Gre ta v pravo smer?

V ZPFS se ukvarjamo s strokovnimi problemi financiranja podjetij in ne z državno politiko. Žal se moramo vedno prilagoditi okvirjem, ki jih postavljajo država in banke. Hudo nam je, ker se v državi delimo na partizane in domobrance, namesto da bi se na likvidne in nelikvidne, na donosne in nedonosne. Vemo, da bodo dolgovi še dražji in še bolj omejeni, zato se investicije ustavljajo in zelo previdno zaposluje ljudi.

Tudi v tujini se banke rešujejo na račun gospodarstva, samo ne tako mesarsko kot pri nas. ZPFS ima sedež v UO Evropskega EACT in Mednarodnega IGTA združenja, tako da smo seznanjeni z zgodbami. Konec meseca imamo srečanje IGTA v Washingtonu ravno zaradi finančne zakonodaje, ki škoduje podjetjem.

Za nas boste s sodelavci pripravljali vsebine, vezane predvsem na poslovanje malih in srednjih podjetij, pa tudi o zadevah za vsakega posameznika, kot je področje davkov itd. Zakaj ste se odločili pomagati tem podjetjem s konkretnimi nasveti?

Ekipa strokovnjakov v okviru Poslovno finančne mreže smo se odločili narediti nekaj koristnega, kar je v naši moči, da bo podjetjem lažje. Vsako prvo sredo v juniju organiziramo Poslovno finančni sejem, prvo sredo v decembru pa Kako bomo vodili finance jutri. To je za podjetja brezplačno, saj pridobimo dovolj partnerjev, da si finančno razdelimo bremena. Poleti smo izdali Priročnik za doseganje načrtovanih denarnih tokov.

Jeseni pa začnemo s finančno kolumno, v okviru Regionala, kjer bomo izpostavljali strokovna vprašanja s področja poslovnih financ, finančnega prava, računovodstva in davkov. Vsebine se bodo delile na dve ločeni področji.

Tekoči komentarji sprememb davčne in poslovno finančne zakonodaje so en del zgodbe. Drugi del pa bo edukacija gospodarstva, kjer bomo obdelali dobro prakso sklepanja dogovorov/pogodb, investiranje, financiranje, posebnosti davčne zakonodaje in kar bodo želeli naši bralci. Pisci bomo isti, kot smo v knjigi Izzivi vodenja poslov, o kateri lahko več prebereta na www.smartfin.si.