V Evropi lahko skupaj najdemo rešitve za energetsko krizo in prihajajočo zimo v luči pomanjkanja ruskega plina preživimo brez redukcij, je danes po srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Berlinu dejal slovenski premier Robert Golob. To je sicer zelo zahteven cilj, vendar ga lahko skupaj dosežemo, je prepričan.
GOLOB OPTIMISTIČEN: "Preživeti zimo brez ruskega plina in redukcij zahteven, a uresničljiv cilj"
Slovenija
Poleg Zahodnega Balkana so bile posledice vojne v Ukrajini in s tem povezana oskrba z ruskimi energenti med osrednjimi temami današnjega srečanja Goloba in Scholza.
Golob je ob tem opozoril, da med evropskimi državami obstajajo sinergije, ki jih je moč izkoristiti, da ob ustreznem varčevanju s plinom to zimo prebrodimo brez "prisilnih redukcij". To je zelo zahteven cilj, vendar ga je mogoče doseči, če bomo skupaj delali na tem, je dejal na novinarski konferenci po pogovorih.
BONUS VIDEO: V Piranu prikrajšani za klimatske naprave?
Scholz pa je poudaril, da bo treba storiti vse za zmanjšanje odvisnosti od Rusije pri dobavi energije, kar je povezano z izgradnjo infrastrukture, ki bo kratkoročno omogočila pridobivanje nafte in plina iz drugih virov. Voditelja sta bila tudi enotnega mnenja, da je treba Ukrajini še naprej pomagati politično, vojaško in človekoljubno ter v okviru sankcij, ki so bile uvedene proti Rusiji zaradi njene invazije na to državo.
Glede širitve EU na Zahodni Balkan sta voditelja opozorila, da so države Zahodnega Balkana že 20 let v čakalnici za članstvo v EU. Golob je menil, da je treba najti načine, kako bi tudi te države naredile individualne korake in dosegle uspehe na evropski poti. Menil je, da je treba najti način, kako bodo tudi te države deležne posameznih korakov in predvsem uspehov na poti v EU. "Žal je ta proces, tako kot se je peljal, proces, ki je pripeljal do apatije v teh državah, ker je absolutno prepočasen," je opozoril.
Scholz pa je ob tem spomnil, da je bila leta 2003 šestim državam Zahodnega Balkana obljubljena hitra in realistična perspektiva za članstvo v EU, a od takrat se ni veliko zgodilo. Zato želita Nemčija in Slovenija skupaj narediti vse, da ta pristopni proces dobi nov zagon, in da bodo države Zahodnega Balkana lahko kmalu postale članice EU.
Voditelja se na novinarski konferenci tudi nista mogla izogniti vprašanju nakupa osemkolesnikov boxer in morebitnih zapletov v odnosih med državama. Scholz je dejal, da sta se na kratko dotaknila tega vprašanja. Pri tem je izrazil razumevanje, da sedaj poteka revizija nakupa, da pa želijo pri tem vprašanju skupaj hitro napredovati.
Golob pa je potrdil, da sta se s Scholzem dotaknila skupnega nastopa pri pošiljanju orožja Ukrajini, medtem ko se o reviziji, ki še poteka, nista pogovarjala.
"Ne pričakujemo, da bi ta revizija kakorkoli zapletala odnose, tudi zaradi tega, ker raziskujemo različne možnosti, če bo revizija pokazala, da je ta nakup za nas neustrezen, kako se iz te situacije izvleči," je dejal premier. Kot je pojasnil, ne obstaja samo ena možnost, ampak je možnosti več, v naslednjih mesecih pa naj bi bilo to predstavljeno tudi javnosti.
To je bil prvi bilateralni obisk Goloba v tujini po prevzemu premierske funkcije. Kot je povedal po srečanju s Scholzem, ni naključje, da je za svoj prvi uradni obisk v tujini izbral prav Berlin, saj je Nemčija najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, vse od priznanja samostojnosti pa tudi "najpomembnejša prijateljica in zaveznica".
Med državama ni nobenih odprtih vprašanj, je še zatrdil Golob, ki ga je na obisku spremljal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
Scholz pa je izrazil prepričanje, da bosta s slovenskim premierjem skupaj odlično sodelovala, zlasti v luči težkih nalog, ki so pred nami in ki jih lahko rešujemo le skupaj, tako v okviru dvostranskih odnosov kot znotraj Evropske unije.
Kaj pa če bi delali da se vojna konca, a to ni opcija?