Struga reke Dragonje, 16. september 2025

Kmetje pozdravljajo sanacijo reke, a obenem hkrati opozarjajo na zanemarjene pritoke in prelaganje odgovornosti

Po dolgih letih opozoril lokalnih kmetov so se po letošnjih zadnjih poplavah v avgustu končno začela prva konkretna dela čiščenja struge reke Dragonje. Prizadevanja Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) in izvajalca VGP DRAVA Ptuj d.o.o., ki sta pristopila k sanaciji vodotoka št. 340672, so kmete pozitivno presenetila in jih pozdravljajo, a hkrati opozarjajo, da gre le za enega izmed številnih vodotokov v dolini, ki zahtevajo nujno ureditev.

Vodotok št. 340672, 24. september 2025

Vodotok št. 340672, 10. oktober 2025

Številni drugi pritoki in hudourniki, ki bistveno vplivajo na varnost in odvodnjavanje celotne doline, še vedno ostajajo zanemarjeni. Med njimi izpostavljajo vodotok št. 328744, ki izvira pod naravnim spomenikom Stena ter vodotok št. 338225, ki se izliva v kanal, katerega pretočnost je neustrezna za odvajanje večjih količin vode. Ta kanal nato prehaja v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije kot vodotok št. 338009, kar dodatno zaplete vprašanje odgovornosti za vzdrževanje in urejanje pretočnosti.

V takih primerih pogosto prihaja do prelaganja odgovornosti med pristojnimi institucijami, medtem ko posledice neurejenih razmer nosijo lokalni pridelovalci – skozi poplavljena zemljišča, uničene pridelke in oteženo obdelovanje površin. Zaradi tega so se kmetje povezali in pripravili skupno izjavo, s katero ponovno opozarjajo na nujnost celovite in usklajene ureditve vodne infrastrukture v dolini Dragonje.

Dolina reke Dragonje, eno najpomembnejših kmetijskih območij v slovenski Istri, že desetletja čaka na izvedbo celovite hidromelioracije. Na dolgoletne težave in neučinkovitost pristojnih institucij ponovno opozarja Gabrijel Bažec, dolgoletni poznavalec razmer na tem območju, ki opozarja na dolgotrajno zgodovino nerealiziranih projektov in posledično propadanje kmetijske dejavnosti.

Na 40 let starem načrtu se nabira prah: projekt iz leta 1985 bi danes rešil dolino

Kot poudarja Bažec, so se prvi resnejši koraki k ureditvi hidromelioracije začeli že leta 1985, ko je bil pod vodstvom projektanta Toneta Klinca pripravljen projekt z nazivom 'Hidromelioracija doline Dragonje, št. 0-66-76/85'. Projekt je bil tehnično in vsebinsko popoln, saj je vključeval tako projekt za gradbeno dovoljenje (PGD) kot projekt za izvedbo (PZI), kar pomeni, da je bila celotna dokumentacija že takrat pripravljena za takojšnjo izvedbo na terenu.

Projekt PGD in PZI 0-66-76/85

KZ Agraria Koper z.o.o., ki je nastopala kot investitor, je po Bažčevih besedah celo pridobila potrebna sredstva za izvedbo. Kljub vsemu projekt nikoli ni bil realiziran. Po štiridesetih letih ostaja kot še en dokaz neizpolnjenih obljub in sistemske brezbrižnosti do podeželja.

Investitor Agraria Koper

Bažec posebej opozarja na absurdnost trenutnega stanja, saj država kmetom še danes zaračunava nadomestilo za vzdrževanje hidromelioracijskega sistema v zgornjem delu doline – sistema, ki v resnici nikoli ni bil vzpostavljen. Kmetje torej že leta plačujejo za infrastrukturo, ki dejansko ne obstaja, kar po njegovem mnenju kaže na popolno pomanjkanje nadzora, odgovornosti in spoštovanja do ljudi, ki na tem območju živijo in delajo.

Bažec nam je ob svoji izjavi predložil tudi dokumentacijo, ki vključuje kopije projektov, pritožbe, uradne dopise in odgovore ministrstva, ki nedvoumno potrjujejo, da se vprašanja hidromelioracije v dolini Dragonje že desetletja zgolj prelagajo iz predala v predal, brez vsakršne konkretne rešitve.

Kanal v dolini reke Dragonje, 24. september 2025

Poplave, ki jih nihče več ne šteje

"Neposredna posledica tega je tudi dejstvo, da je dolina ob vsakem večjem deževju izpostavljena poplavam. Voda ogroža pridelke, uničuje kmetijska zemljišča in spodkopava voljo kmetov, da bi vztrajali pri obdelavi svojih površin. Ponekod so obdelovalne površine že popolnoma opuščene, saj se kmetom enostavno ne izplača več vlagati v zemljišča, ki so ob vsakem nalivu pod vodo," opozarja Bažec in dodaja: "Vse nerešene zadeve iz preteklosti se danes le še kopičijo."

Po njegovih besedah je zaradi tega vedno manj zainteresiranih kmetov, obdelanih površin pa je iz leta v leto manj: "Če se ne bodo sprejeli konkretni ukrepi, bo to območje izgubilo svojo kmetijsko funkcijo, kar bi bila velika škoda za lokalno skupnost in za pridelavo hrane v regiji."

V nadaljevanju poudarja, da je problematika doline Dragonje tudi odraz širših težav neodgovornega upravljanja z vodno in kmetijsko infrastrukturo v Sloveniji. Dokumentacija, ki bi lahko bila osnova za začetek del, že obstaja. Volja je bila izražena že pred skoraj štirimi desetletji. Manjkala pa je politična odločnost in zavezanost, da se ta območja resnično zaščitijo, razvijajo in obravnavajo kot del prihodnosti – ne kot breme preteklosti.

Poplave v dolini reke Dragonje, 29. avgust 2025

Gabrijel Bažec zato poziva pristojne institucije, naj nemudoma preverijo stanje obstoječih projektov, uredijo vprašanje neupravičenega zaračunavanja in končno pripravijo načrt za izvedbo celovite hidromelioracije. Po njegovem mnenju je to zadnji trenutek, da se še kaj reši. Če se bo tudi v prihodnje vse skupaj prelagalo in zanemarjalo, bo dolina Dragonje kmalu postala le še zgodba o neizkoriščenih priložnostih.

Marino Bažec: "Čas je za zadrževalnike, ne za obljube"

"Menim, da je za dolino reke Dragonje nujno potrebna celostna ureditev območja s poudarkom na protipoplavni zaščiti in izgradnji vsaj dveh vodnih zadrževalnikov, saj bi prav to najbolj pripomoglo k dolgoročni varnosti in stabilnosti kmetijske dejavnosti v dolini. Hkrati bi zagotovili zadostne količine vode za namakanje v sušnih mesecih," pa poudarja Marino Bažec.

Struga Dragonje, 10. oktober 2025

Poleg zagotavljanja poplavne varnosti pa je po njegovih besedah izjemno pomembno tudi dokončanje hidromelioracije v skladu z veljavnim načrtom ter stalno in dosledno vzdrževanje brežin reke, vodotokov, hudournikov in kanalov: "Šele ko bodo vsi odvodni kanali vzpostavljeni in ustrezno urejeni, bomo lahko realno presojali, ali lahko v prihodnosti preprečimo poplave ali ne. Trenutno pa žal ugotavljamo, da je veliko hudournikov in vodotokov neustrezno speljanih do reke Dragonje, kar povzroča zastoje in nevarnosti že ob nekoliko večjih padavinah."

Bažec pravi, da poleg vsega opažajo, da se brežine reke Dragonje udirajo ob vsakem večjem deževju, pogoste poplave pa odnašajo aktivno plast zemlje, kar dodatno povzroča škodo in ogroža kmetovanje. "Tudi poljske poti, ki jih uporabljamo za dostop do naših kmetijskih površin, so zaradi obilice vode poškodovane, tako da je dostop otežen tudi s traktorji. To ni zgolj logistična težava, temveč tudi vprašanje varnosti, kar dodatno odvrača mlade prevzemnike kmetij, da nadaljujejo tradicijo kmetovanja v tej dolini," poudarja.

Struga Dragonje, 10.oktober 2025

Ob tem dodaja, da na vse omenjene težave opozarjajo pristojne že od leta 2019. Dosegli so le, da so pristojni na občini opozarjali pristojne upravljavce in vzdrževalce, ki so šele septembra letos, po dveh zaporednih poplavah, pričeli s čiščenjem brežin struge reke Dragonje in večjega kanala.

"Vse doline na tem območju nam nudijo vsestranske odlične pogoje za uspešno kmetovanje, ki lahko v večji meri zadosti samooskrbo. Zato moramo kmetje, lastniki zemljišč, pristojni na občinah Koper in Piran ter državne službe čim prej združiti vse moči in odločno ukrepati v skladu s sprejetimi strategijami za razvoj kmetijstva. Kmetijstvo nas vse preživlja," še poudarja Bažec.

Struga Dragonje, 10. oktober 2025

Kmetje nemočno gledajo neurejene kanale in poplavljena polja

Dejvid Grbac, eden izmed prizadetih kmetov in poznavalcev razmer v dolini Dragonje, dodatno opozarja na nevarnosti neurejenih kanalov. "Kar mene zelo moti, je predvsem dejstvo, da so številni kanali v dolini nevzdrževani ali sploh niso vzpostavljeni, kar predstavlja velik problem za učinkovito odvajanje vode in posledično povečuje poplavno ogroženost," pravi Grbac.

Kanal, ki poteka od 336135 do 336770.

Posebej izpostavlja območje pri mejnem prehodu Dragonja, kjer gre za kanal št. 337177, ki poteka neposredno pod mednarodnim mejnim prehodom in je v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve. "Na tem mestu bi bilo nujno podaljšati propust na drugo stran ceste, v smeri proti parceli št. 2449/12, k. o. Raven, saj trenutna ureditev ni ustrezna in onemogoča normalen pretok vode. Ob večjih padavinah se tu ustvarjajo zastoji, ki posledično povzročajo razlivanje vode," opozarja.

Grbac dodaja, da problematika ni omejena le na to območje. "Po mojem mnenju je urejenost kanalov tudi v okolici parcel št. 3029, k. o. Raven, skrajno neustrezna. Gre za območje v pristojnosti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, kjer bi morali biti redno vzdrževani kanali št. 338223, 336504 ter 337837. Slednji se izliva v glavni vodotok št. 338618, ki pa je trenutno povsem zaraščen in zapuščen. Na tem območju so kanali slabo razporejeni ali pa jih sploh ni. Voda nima poti, kamor bi lahko odtekala, kar ustvarja nevarne razmere za okoliška zemljišča."

Kanal, ki poteka od 336135 do 336770.

Posebno pozornost namenja tudi glavni odvodni liniji, ki odvaja padavinsko vodo: "Gre za odsek od parcele št. 2642 do 253671, k. o. Raven, kjer se nahaja sistem kanalov od št. 336135 do 336770. Za ta del je prav tako odgovoren Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Gre za glavno odvodno linijo, a je stanje neustrezno in zahteva takojšnjo pozornost. Če bo to zanemarjeno, bomo priča še večjim težavam ob prihodnjih nalivih."

Na koncu Grbac poziva k odločni, celoviti akciji: "Tovrstnih primerov je v dolini še veliko. Zato menim, da bi morale pristojne institucije resno obravnavati vse navedene lokacije in čim prej pristopiti k celoviti ureditvi odvodnega sistema v dolini Dragonje."

Atlas vode – kritična območja

Igor Kramesteter: Brežine bi bilo potrebno vzdrževati redno, ne zgolj na vsakih deset let

"Vse je v redu in prav, da se čisti brežine reke Dragonje, kanale in vodotoke – to zelo pozdravljamo in podpiramo. A obenem želimo ponovno poudariti, kar smo že večkrat opozorili, da bi bilo brežine treba redno vzdrževati, ne pa zgolj vsakih deset let, kot se to dogaja trenutno," pravi Igor Kramesteter.

Kljub temu opozarja na težave, ki nastajajo med samim čiščenjem: "Ob tem opažamo tudi, da se z določenimi posegi brežine poškodujejo. Težki 20-tonski bagri ob svoji vožnji močno obremenjujejo teren in poškodujejo zaščitne nasipe, kar se je zgodilo tudi neposredno pred našo hišo. V konkretnem primeru je bila brežina sicer poškodovana, vendar smo prejeli zagotovilo, da jo bo izvajalec del, podjetje VGP DRAVA Ptuj d.o.o., saniral in vrnil v prvotno stanje."

Uničena brežina pred hišo

Kramesteter opozarja tudi na povečano frekvenco poplav in njihove posledice za kmetijsko dejavnost: "V tej hiši smo bili priča že dvema večjima poplavama – zadnja večja je bila leta 2010 –, vendar v zadnjih letih opažamo, da so tovrstni dogodki vse pogostejši. Podnebne spremembe in slabo vzdrževana vodna infrastruktura bistveno povečujejo tveganja, ki jih vsakodnevno občutimo tudi na naših kmetijskih zemljiščih. Na njivah opažamo, da je rodovitne zemlje vse manj; erozija in poplave nam močno otežujejo pridelavo. Vzgoja rastlin postaja čedalje zahtevnejša kljub našim nenehnim prizadevanjem in vlaganjem."

Poleg naravnih in infrastrukturnih težav opozarja tudi na nesprejemljivo vedenje nekaterih izvajalcev na terenu: "Kar pa zadeva odnosa nekaterih delavcev na terenu, bi se sicer raje vzdržali komentarjev. Kljub temu želimo izpostaviti dogodek, ko je bil eden od nadzornih delavcev na terenu, ki naj bi usmerjal izvedbo del, po našem mnenju v vinjenem stanju. Takšno vedenje je za nas nesprejemljivo, saj ne prispeva k zaupanju in sodelovanju."

Kramesteter dodaja, da je za učinkovito in varno izvedbo del ključno medsebojno sodelovanje in komunikacija: "Razumemo, da za izvedbo del potrebujejo dostop do brežin, vendar smo prepričani, da bi se vse lahko uredilo tudi na bolj spoštljiv in profesionalen način. Če so na trasi parkirana vozila, menimo, da se lahko vsakdo obrne na lastnika in ga vljudno prosi za umik. Medsebojno sodelovanje in komunikacija sta ključnega pomena – še posebej v okolju, kjer si vsi prizadevamo za skupno dobro."

Zemlja, ki izginja: Vsaka poplava odnese del prihodnosti

Kmetijstvo v dolini Dragonje in Sečovelj ima strateški pomen za slovensko Istro, saj ne ohranja le pridelave hrane, temveč tudi lokalno identiteto in kulturno dediščino. Vendar pa poplave, ki odnašajo rodovitni sloj zemlje, predstavljajo veliko težavo za trajnost kmetijske dejavnosti. Kot opozarja Ingrid Mahnič: "Ko poplava odnese rodovitni sloj zemlje, to ni le ekonomska škoda — gre za izgubo prihodnjih let pridelave in preživetja podeželja."

Poplave v dolini reke Dragonje, 29. avgust 2025

Mahnič poudarja, da kratkoročne in začasne rešitve ne zadoščajo: "Zato presežimo začasne rešitve in začnimo z dolgoročnim načrtovanjem: redno in celovito vzdrževanje strug, ureditev pritokov, pogodbeni odnosi z lastniki zemljišč, in – po potrebi – jasne sankcije za tiste, ki brez upravičljivega razloga ovirajo izvedbo nujnih ukrepov."

Ob tem dodaja, da je nujno, da pristojni organi pripravijo jasen akcijski načrt čiščenja obeh rek – Dragonje in Drnice – ter mehanizme za izvajanje in nadzor teh ukrepov. "Lokalna skupnost, kmetje in strokovnjaki morajo sodelovati pri prioritetah in izvedbi, država pa mora zagotoviti sredstva in pravno podlago, ki omogoča hitro in učinkovito ukrepanje," pojasnjuje Mahnič.

Ingrid Mahnič: Potrebujemo odločnost in sistemsko rešitev

Konec koncev, opozarja, je sporočilo jasno: delni ukrepi in izgovori niso več sprejemljivi. "Če želimo ohraniti rodovitnost doline in prihodnost kmetijstva, potrebujemo odločnost in sistemsko rešitev. In če bo kdo oviral ta proces – naj bo to posameznik ali institucija –, morajo slediti odgovornosti," poudarja Mahnič.

Na koncu postavi ključno vprašanje: "Kdo bo prvi stopil naprej in prevzel odgovornost? Čas je, da odgovore priskrbijo tisti, ki imajo pooblastila in sredstva."