Pri ohranjanju imunske odpornosti nimajo pomembne vloge samo pravilna prehrana in prehranski dodatki, ampak tudi vadba in trening. Tudi raziskave potrjujejo, da če skrbimo le za zdravo prehrano, na gibanje pa pozabimo, ne bomo ustrezno povečali odpornosti organizma in okrepili imunskega sistema. 

Knjižica Ostanite doma, (p)ostanite aktivni!, ki so jo pripravili dr. Rado Pišot, Matej Kleva, Kaja Teraž, mag. Armin Paravlić, dr. Uroš Marušič, dr. Saša Pišot in dr. Boštjan Šimunič, vsebuje vaje za različne skupine ljudi: za splošno populacijo, ljudi s kroničnimi boleznimi in rakave bolnike. Bralca vodi skozi opredelitev ravni njegove telesne pripravljenosti ter predstavi razporeditev vadbe, ki je zanj najprimernejša, in to vse od ogrevanja do zaključnega dela. V knjižici tako najdemo vaje za krepitev moči in vaje za razvoj vzdržljivosti. 

Dr. med. Mladen Gasparini in kineziolog dr. Rado Pišot ob ponovnem zapiranju večine dejavnosti še toliko bolj opozarjata na pomembnost ohranjanja fizične aktivnosti. "Ne obsedite doma! Izvajajte vaje za moč in ravnotežje, če ne morete na sprehod!" svetujeta. 

V raziskavi odkrili posledice spomladanske karantene

V najnovejši raziskavi Vsakdanje prakse v času pred in med ukrepi koronavirus (COVID-19) pandemije je sodeloval tudi koprski ZRS. Raziskava izpostavlja posledice spomladanske karantene, med katerimi je tudi porast srčno-žilnih zapletov.

Kot je povedal Pišot, je raziskava zajela spremembe vsakodnevnih praks, pomembnih za zdravje. "Zajemala je gibalno aktivnost, prehranske prakse in spalne navade. Sodelovalo je več kot 4000 respondentov iz devetih držav: Slovenije, Srbije, Italije, Hrvaške, Španije, Slovaške, Grčije in Kosova."

Dr. Rado Pišot

Ugotovitve o posledicah karantene 

Ugotovitve kažejo, da se je fizična neaktivnost podvojila, podaljšal se je čas, ki ga preživimo pred malimi ekrani ali računalnikom. Na drugi strani pa se je zmanjšal čas, namenjen sprehodom in športnim aktivnostim.

Direktor ZRS Koper dr. Rado Pišot pa opozarja tudi na posledice odsotnosti gibanja. Kot je izpostavil, "manjša fizična aktivnost botruje tudi porastu telesne teže. Ta se je v povprečju zvišala od 0,5 kilograma do sedem kilogramov. So pa imeli anketirani bolj redne obroke hrane in so zaužili manj alkohola ter tobaka."

"Prihaja zima, škoda na zdravju je že storjena, imunski sistem si ni toliko opomogel, da bi prenesel vnovič zelo nezdrav način življenja za daljši čas. Zato moramo biti fizično aktivni, zdravo jesti in dovolj spati. Zavedati se moramo, da če obsedimo, slej ko prej zbolimo," je še svetoval Pišot.