Profesor s Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje Uroš Ocepek je s pomočjo spletne aplikacije in njene nadgradnje omogočil, da lahko zainteresirani preverijo izvor svoje družine. Občina namerava drevo razširiti tudi s pomočjo prebivalcev drugih bližnjih občin, saj življenje ne pozna meja. Zagorska občina vabi tudi vse nove priseljence, da s popisom svojih sorodnikov postanejo del družinskega drevesa Zagorja ob Savi.

Raziskovanje družinskih korenin je sicer zelo zamudno delo, ki zahteva mnogo potrpežljivosti, predvsem pa številne obiske arhivov, župnij in pregledov matičnih knjig. Rodoslovne podatke je zbrala Nada Brezovar v sodelovanju z Andrejem Klembasom. Brezovarjeva je izdelala tudi rodovnik družin Drnovšek, najbolj zastopan priimek v občini, ter Vozelj iz Šentlamberta, v kateri je moč najti tudi prednike sedanjega zagorskega župana Matjaža Švagana. Rodovnik je evidenca sorodstva. Ta po pravilu vsebuje zapise o imenih in priimkih oseb ter datumih in krajih njihovega rojstva, poroke in smrti.

Rodoslovje ali genealogija je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo. To vključuje imena živih in preminulih sorodnikov, zakonske zveze in odnose. Z uporabo pisnih in ustnih virov pridemo do družinskega drevesa. Družinsko drevo, rodovnik, tudi rodoslovno, genealoško drevo včasih tudi deblo v splošnem predstavlja v drevesno strukturo urejen zapis posameznikovih prednikov. Namen družinskega drevesa je prikazati krvno sorodstvo oz. povezave med posamezniki, pri čemer različne grafične povezave prikazujejo poroke, izvenzakonske zveze in poreklo.