Mirko Brulc (SD) je v okviru poslanskega vprašanja spomnil, da Slovenijo te dni pretresajo visoki prejemki zlasti dveh izvršnih direktorjev v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki znašajo prek 21.500 evrov bruto. Vlada Janeza Janše je namreč z zakonom o slabi banki obšla t. i. Lahovnikov zakon, ki omejuje prejemke poslovodstev, je opozoril.

Glede na to, da se, ko gre za prejemke poslovodstev, nekaj podobnega obeta tudi po obstoječem predlogu zakona o SDH, ga je zanimalo mnenje predsednice vlade o omejitvi prejemkov poslovodstev in nadzornikov v podjetjih v neposredni ali posredni državni lasti.

Bratuškova je v odgovoru izpostavila, da predlog zakona o SDH t. i. Lahovnikovega zakona ne ukinja kar tako, temveč omogoča, da se ta ne bi uporabljal v primerih družb s celovito politiko prejemkov. Družbe v državni lasti so namreč izrazito raznolike, zato je bil namen predloga zakona omogočiti raznolikost tudi v določanju politike plač.

"Če tistim, ki bodo upravljali z našim premoženjem, ne zaupamo toliko, nimam popolnoma nobenega problema, da z amandmajem k zakonu o SDH - in prepričana sem, da bomo to koalicijsko zelo hitro uskladili - te stvari odpravimo," je zatrdila.

Pripravljena je narediti celo dodaten korak

"Nimam problema s tem, da se plače v državnih podjetjih omejijo celo na višino plače predsednika vlade," je pojasnila.

Glede na to, da prejema veliko vprašanj o tem, ali vlada upošteva predloge gospodarstva, pa je vendarle spomnila, da je ta del predloga zakona o SDH nastal ravno na pobudo predstavnikov delodajalcev.

O visokih plačah izvršnih direktorjev DUTB pa je premierka menila, da tisti, ki so izbirali, "niso imeli najbolj srečne roke".

Brulc je bil očitno z odgovorom Bratuškove zadovoljen, je pa izrazil pričakovanje, da se bo dopolnilo tudi zakon o slabi banki, tako da plače ne bodo mogle tako močno odstopati od plač drugih državljanov.