Kramar je NLB vodil od začetka leta 2004 do leta 2009. Na očitke sedanje uprave NLB, ki jih je povzel predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS), da več kot 40 odstotkov slabih kreditov izvira izpred leta 2006, je Kramar odgovoril, da v tem obdobju niso dajali slabih kreditov.

"Ne vem, kaj je slab kredit. Kot bankir posojilo odobriš z namenom, da to opravi svojo funkcijo. V tem smislu v tem obdobju nismo dajali slabih kreditov. Nasprotno, zelo smo se trudili, da so bili krediti dobri in ustrezno zavarovani," je dejal in povedal, da sam ni mogel odobriti nobenega kredita. "Zelo malo je bank, ki se niso reševale. A večino se je reševalo bistveno prej, hitreje in racionalnejše. Vse banke v Sloveniji so se reševale - tudi tuje, a v centralah," je povzel in članom predlagal pridobitev neodvisnega strokovnega mnenja o tem, kako je Slovenija odreagirala na krizo.

Po njegovi oceni je za stanje v bančništvu poleg zunanjih okoliščin krivo nereševanje težav.

Kramar v odgovorih o konkretnih imenih ni želel govoriti, je pa dejal, da če bi lahko, "bi se vsi začudili, s katerimi subjekti je sistem NLB največ zaslužil". Obžaloval je, da člani komisije ne morejo do vseh originalnih dokumentov, ne le o kreditih, temveč tudi regulaciji, torej o tem, kakšna so bila pravila igre. Poudaril je, da je bila NLB takrat v obdobju, ko je bila dinamika izredna. Banka je bila prevelika za slovenski trg, zato se je širila. V tem času so se zamenjale tri vlade in zamenjala so se razmerja v lastništvu banke. "V štirih letih smo prevzeli 12 tujih bank, ki smo jih združevali v smiseln sistem," je ponazoril.

Ob tem si po njegovih besedah niso prizadevali za obvladovanje samo kreditnih tveganj, temveč vseh ostalih tveganj. Uprava si je prizadevala, da bi se kreditiranje slovenskih podjetij prek njihove frankfurtske in züriške banke zmanjševalo, je dodal. Z današnjega vidika je bilo kreditiranje v tistem času resda visoko, "a ne tako zelo, da se ga s pametnimi ukrepi ne bi moglo zmenedžirati".