Izbira poimenovanja Slovenska Istra za območje štirih obalnih občin je tako v širši javnosti kot med strokovnjaki sprožila intenzivno diskusijo. Koordinacija županov je izbiro poimenovanja Slovenska Istra sprejela na podlagi študije geografske stroke. Analiza različnih kontekstov je namreč pokazala, da se poimenovanja za to območje danes razlikujejo najbolj glede na kraj bivanja, generacijsko pripadnost in družbeno področje rabe, pri tem pa je ime Istra ali Slovenska Istra poimenovanje z najdaljšo tradicijo in hkrati poimenovanje, ki tudi danes nosi dovolj vsebine, da se prebivalci z njim poistovetijo. Pri izbiri med obema izrazoma je prevladalo mnenje, da ime Istra ni dovolj natančno, saj se nanaša na celoten polotok, zato so odločili, da je za območje štirih obalnih občin potreben še pridevnik 'Slovenska', pisan z veliko začetnico.

Ob pridevnik 'Slovenska' so se že obregnili v Italijanski samoupravni lokalni skupnosti v Izoli, saj da zadostuje poimenovanje Istra. Za naš portal so že pred časom poudarili, da gre za pridevnik, ki ima nacionalno konotacijo, slednja pa se s prostorom zgodovinsko ne ujema. A so izolski občinski svetniki izbiro koordinacije županov vseeno soglasno potrdili. Zdaj pa se je 27 zaposlenih na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ), s prvopodpisano izr. prof. dr. Katjo Hrobat Virloget, med drugim obregnilo ob pravopisni zapis.

Spomnili so, da so večdesetletne diskusije o poimenovanju slovenskega dela Istre "jasen odraz nepredelane zgodovine te obmejne regije in problemov iskanja kolektivne identitete več generacij" ter povzeli zgodovinsko dogajanje na tem območju, od mešanja jezikov do narodnosti prebivalcev. "Raziskave vedno znova opozarjajo, da je težko deliti Istrane, ki so bili večinoma dvo- ali večjezični, po etnični osnovi," izpostavljajo na FHŠ in pojasnjujejo:

"Dejstvo je, da se je v Istri, z množičnim izseljevanjem in priseljevanjem, zgodila skoraj popolna transformacija prebivalstva, predvsem v mestih. /.../ Zgodovinsko večkulturna ozemlja so se etnično homogenizirala: prišlo je do 'jugoslavizacije' oz. 'slovenizacije' v slovenskem delu Istre, obenem pa na italijanski strani do 'italijanizacije' večinsko slovenskega ozemlja okoli Trsta. Po priključitvi tega dela Istre Jugoslaviji (1954) se je krepitev slovenskega značaja v tem večkulturnem območju nadaljevala. /.../ Če so prvi priseljenci v mesta do leta 1954 še prihajali v italijansko govoreče okolje, so priseljenci v množičnih priseljevanjih po priključitvi Istre Jugoslaviji prihajali že v slovensko okolje."

Bomo šli na referendum?

Prepričani so, da bi bilo treba pri poimenovanju regije vključiti prebivalce te regije. Ob tem pa omenjajo celo referendum ali vsaj strokovno zasnovano javno anketo. "Prebivalci so tisti, ki naj bi se z novim poimenovanjem poistovetili. Vpeljava imena 'od zgoraj navzdol' vodi nazaj po isti poti, kot je bila ubrana po drugi svetovni vojni, ko so politične oblasti na novo vpeljale termin Obala. S slednjim se danes sicer identificira pretežna večina prebivalcev istrskih mest v Sloveniji, to je priseljencev, predvsem druge in/ali tretje generacije, in tudi mlajša generacija širše," so dodali.

Kje in zakaj je težava v pravopisu?

Zaposleni na UP FHŠ menijo, da se zapis poimenovanja Slovenska Istra, pri čemer je pridevnik zapisan z veliko začetnico, bere v tem večetničnem prostoru zelo enoznačno oziroma enonacionalno. "Pridevnik slovenski ob zemljepisnem lastnem imenu Istra je lahko kvečjemu pisan z malo začetnico kot opisni pridevnik in ne z veliko začetnico, s čimer bi postal del lastnega imena. S takim nevtralnim poimenovanjem, torej slovenska Istra, se zares izognemo vsakršni politični konotaciji in označimo zgolj geografsko pripadnost regije Sloveniji," pojasnjujejo.

Menijo namreč, da mora biti na ozemljih, kjer prebivajo različne etnične in narodnostne manjšine, "ime še toliko bolj premišljeno, vključujoče in izbrano s senzibilnostjo do vseh prebivalcev ozemlja". Na tem mestu opominjajo, da tudi Hrvaška in Italija Istre ne poimenujeta z nacionalnim pridevnikom ter da celo v Evropi med tisočimi imeni – z izjemo enega ali dveh primerov – ni imena regije, ki bi vsebovalo etnični označevalec, kjer prihaja do delitve ozemlja med dve državi.

"V dobi, ko v imenu razvite družbe zagovarjamo enakopravnost in spoštovanje ter v tem duhu večkulturnost Evrope in podiranje meja, bi moralo poimenovanje regije odražati spoštovanje do vseh današnjih etnično različnih prebivalcev. Historično poimenovanje Istra ne nosi etničnih podpomenk. Če že ni več možnosti, da se prebivalstvo Istre izreče o svojem istovetenju z imenom prostora, naj bo slednje vsaj čim bolj vključujoče do vseh, tako tistih, ki so ostali, kot tistih, ki jih je prinesel viharen tok obmejnih zgodovin. Istro poimenujmo v njeni najbolj nesporni obliki: Istra/Istria," so zaključili javno pismo.

Kaj pa menite vi, je referendum potreben? Sodelujte v naši anketi.