Osnovno poslanstvo Belega obroča je celovita skrb za žrtve nasilja in obveščanje javnosti o celotnem naboru pomoči. Društvo svojim uporabnikom nudi brezplačno pravno in psihosocialno ter materialno pomoč, izobražuje strokovne delavce, ki delajo z žrtvami, sodeluje pa tudi pri pripravi zakonodajnih predlogov za izboljšanje položaja žrtev.

V desetletju delovanja je društvo ponudilo pravno pomoč 16.000 žrtvam kaznivih dejanj, psihosocialno pomoč pa 14.000 žrtvam. Hkrati je Beli obroč razdelil za okoli pol milijona evrov denarne pomoči. V društvu najpogosteje priskočijo na pomoč ženskam in otrokom, ki doživljajo fizično, psihično in spolno nasilje v družini.

"Seveda, žrtve želijo videti luč na koncu tunela. Želijo, da jim je bolje, kot je bilo, preden so vstopile v krog pomoči. In tega se Beli obroč zagotovo zaveda," poudarja ustanoviteljica in do februarja letos tudi predsednica društva, sedaj varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer.

Zakonodaja se je izboljšala

Kot pravi, je za žrtve zelo slabo sporočilo, če postopki v zvezi z nasiljem trajajo predlogo. Nussdorferjeva meni, da je v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb zakonodaje, ki prispevajo k zaščiti žrtev nasilja. Posebej opozarja na pomen zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki terja timski pristop k problematiki.

Med pridobitvami zadnjih let Nussdorferjeva izpostavlja tudi vpeljavo pooblaščencev mladoletnih oškodovancev in odpiranje številnih tabu tem, zlasti na področju spolnega nasilja. Pri tem poudarja potrebo po še bolj doslednem izvajanju zakonodaje v dobro žrtev. Želi si tudi še boljšega sodelovanja med nevladnimi organizacijami.

V društvu številni strokovnjaki

Sedanja predsednica Belega obroča Milojka Vida Intihar pa pojasnjuje, da žrtvam nudijo strokovno pomoč ustrezno izobražene in usposobljene delavke: psihoterapevtke, mediatorke, pravnice, zagovornice otrokovih pravic, šolske svetovalne delavke in psihologinje, zdravnice, pedopsihiatrinje in prostovoljke z drugih področij za pomoč žrtvam nasilja.

Beli obroč je ustanovilo društvo državnih tožilcev. V zadnjih dveh letih sta se centralni enoti društva v Ljubljani pridružili še enoti v Velenju in Piranu. Med cilji za v prihodnje Intiharjeva izpostavlja širitev delovanja društva tudi v bolj odročne kraje, vzpostavitev prostorov za krizne namestitve ter preventivno delovanje v osnovnih in srednjih šolah.

Društvo se vseskozi povezuje z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter sorodnimi društvi doma in v tujini. Po besedah Intiharjeve si prizadevajo okrepiti sodelovanje tudi z avstrijskimi in italijanskimi dijaškimi domovi, ki otrokom in mladostnikom, tudi iz kroga zamejskih Slovencev, nudijo zatočišča ob umiku pred nasiljem.